Razmišljanja

Ljudje imajo negativno mnenje o pravu in pravnikih in to ne zaradi prava in pravniškega poklicnega dela, temveč zaradi izlizanosti pravnikov in politikov.

Pravniki pri svojem poklicnem delu pozabljajo, da tudi pravniki delajo vedno dvakrat napake.

Tudi pravo danes ne usposablja pravnika, da bi bil sposoben razvijati timsko delo in da bi se bil sposoben boriti proti pomanjkljivosti kreativnosti v pravnem razmišljanju.

Čim je človek starejši, vse bolj in večkrat poskuša s prstom pokazati na svoje zasluge iz preteklosti.

Člani določenih političnih strank ali pripadniki določene ideologije, so sposobni komunicirati tudi na poklicni ravni samo z enako mislečimi, ali pa imajo monologe, ki ne spoštujejo in ne vključujejo poslušanja.

Prva generacija tujcev v Sloveniji preživi celo življenje v neke vrste nostalgiji do svoje domovine. Pripadniki drugih etničnih skupnosti v Sloveniji živijo zraven Slovencev, ne pa integrirani z njimi. Migracije niso prehodni pojav, temveč del globaliziranega sveta in del našega dejanskega življenja. V Sloveniji obstoja, zavestno ali nezavestno, strah od tujcev, zlasti če prihajajo iz držav bivše Jugoslavije.

Slovenski pravnik mora biti sposoben, da vzpostavi učinkovit in ploden dialog in sodelovanje s pravnimi sistemi in nosilci pravnih idej, ki so inspirirani z drugimi viri, ne pa viri slovenske ozkosti.

Pravnik pogosto pri svojem delu skuša vzbuditi medijsko pozornost, da se ne bi javnost ukvarjala s problemi pravičnosti v medčloveških odnosih.

Dobri pravniki s svojim načinom poklicnega delovanja dokazujejo, da cilj poklicnega delovanja pravnika ni nujno delovanje proti sočloveku.

Nekateri pravniki, večina politikov in manjši del zavarovalnih zastopnikov, se po svojem načinu poklicnega dela nevarno približujejo nosilcem kulture laži.

Pravo in interes sta dva pojma, ki pogosto ne gresta skupaj.

V sodstvu je vedno neka nevarnost. Če ta ni zakon sam, potem so sodniki.

Če ne bi bilo slabih ljudi, ne bi bilo dobrih pravnikov.

Dokazovati, da imam prav, bi pomenilo priznati, da se lahko tudi motim.

Nihče ni nikoli izgubil vsega svojega premoženja ali živel v dolžniškem suženjstvu, ker se je primerno in strokovno zavaroval; mnogi pa so izgubili vse, ker tega niso storili.

Noben podjetnik ni padel v stečaj, ker je sklenil ustrezno zavarovanje, so pa mnogi v stečaju, ker so to opustili.

„Svaki čovjek željan je priznanja, uvažavanja i vrednovanja njegove osobnosti. Te komponente, koje su oduvijek bile sastavni dio profesionalnog pristupa klijentu ili kupcu jedino se mogu ispuniti izravnim, osobnim odnosom.“

Željko Kostelnik , dipl. oec., trener za psihološki menadžment i coaching, München, u članku »Stisak ruke nadmašuje sve lajkove« Svijet osiguranja, Zagreb, broj 9 /2013

»Globalni problem koji muči osiguratelje u razvijenim zemljama je i lagano nestajanje srednje klase. Za daljnji rast i razvoj osigurateljne industrije potrebna je jaka srednja klasa, jer je upravo ona najsvjesnija potrebe osiguranja mogućega gubitaka prihoda ili imovine.
Osigurateljna industrija u idućem razdoblju mora naći odgovore i na sve očitije demografske promjene. Posebno se to odnosi na bolje razumijevanje mladih i njihovih potreba, ali i na pripremu na nove potrebe starijih potrošača te hvatanje u koštac s problemom smanjivanja srednje klase.«

Mirjana Babić, Etika u marketingu osiguravajućih društava Svijet osiguranja, Zagreb, broj 5/2014

Danes mora zavarovalništvo biti pozorno in usmerjeno na obstoj eksistencialnih rizikov kot so uničenje biosfere, jedrska nevarnost, vojna, lakota, alkohol in nikotin, manipulacija v sferi genske zasnove, prometne nezgode, nezaposlenost, gospodarske krize in drugo. To so tako imenovani imanentni eksistencialni riziki. Razen teh pa teorija poudarja, da obstajajo kognitivni eksistencialni riziki, katerih se praviloma ne zavedamo, kot so velika medsebojna kompleksna povezanost in soodvisnost delitve dela s posledico manjkajoče medsebojne transparence, hitre družbene spremembe, ki imajo za posledico zmanjšanje medsebojnega zaupanja v ljudi, moč odločanja posameznih družbenih struktur, ki ima lahko negativne posledice na širše družbeno in naravno okolje, kriza identitete in dejstvo, da država ne more zagotoviti ciljev, ki si jih vedno znova zastavlja. Peter Frey, Wulf Walter, Beitrag der Versicherung zur Bewältigung von Existenzrisiken der Geselschaft, ZversWiss, številka 3, Berlin, 1988, stran 366).

»Zavarovalstvo je pri nas najbolj zanemarjena panoga, prava pastorka, bodisi v narodno gospodarskem pogledu bodisi v pogledu pravoznanstva.«

Anton Urbanc, Zavarovalno pravo, 1939, stran 11

Futorologi, ki raziskujejo bodočnost sveta, predvidevajo, da se bo v tem stoletju vloga države bistveno spremenila. Predvideva se njen umik s področja gospodarstva in povečana angažiranost na področju zagotavljanja storitev za kvalitetnejše in predvsem varno življenje…. ( beri; zavarovanje).

Jeremy Rifkin, Das Ende der Arbeit und ihre Zukunft, Fischer Taschenbuch Verlag, Frankfurt am Main, 2005, stran 202. cit. po Šime Ivanjko, Zavarovalno pravo, Maribor 2009, str.48