Zavarovalništvo je zakonodajalec urejal že v najstarejših pravnih predpisih kot npr. v Hamurabijevem zakoniku, v predpisih starega Rima, v cerkvenem pravu, ki je urejalo delovanja raznih bratovščin, ki so v osnovi pogosto delovale kot vzajemne zavarovalnice za zagotavljanje sredstev ob določenih življenjskih dogodkih. V statutu srednjeveških gradov in mestnih skupnosti najdemo vedno tudi določila o zavarovalnih vprašanjih. To še posebej velja za obmorska mesta. Pri tem pa ne smemo mimo dejstva, da je najstarejši izvirni predpis o zavarovanju nastal v Dubrovniku kot Ordo super asecutoribus leta 1562. V večini evropskih držav so bili v začetku preteklega stoletja sprejeti posebni zakoni o zavarovanju: Švica, 2. 4. 1908, Nemčija, 30. 5 .1908, Grčija, 31. 1. 1910, Avstrija, 23. 12. 1917, Turčija, 29. 5. 1929, Romunija, 4. 7. 1930, Francija, 13. 7. 1930, Danska, 15. 4. 1930, Norveška, 6. 6. 1930. V določenih državah je zavarovanje urejeno v civilnih ali trgovinskih zakonikih, kot sta npr. Italijanski civilni zakonik v določbah 1882.–1939. člena iz leta 1942, španski trgovinski zakon v določbah 737.–805. člena iz leta 1885. V vseh omenjenih zakonih ni mogoče najti bistvenih razlik, kar dokazuje obstoj enotnosti načel, na katerih temelji pravna ureditev zavarovanja, kar je seveda pomembno tudi za konstantnost sodne prakse in njeno uporabnost ne glede na to, kdaj je nastala.
Na področju urejanja zavarovalnih razmerij je na slovenskem območju največ prispeval avstrijski Zakon o zavarovalni pogodbi iz 1917. leta, ki se je uporabljal v bivši Jugoslaviji kot pravno pravilo do 1978, ko je večina rešitev v tem zakonu je bila prenešena v jugoslovanski Zakon obligacijskih razmerij in pozneje 2002 tudi v slovenski sedaj veljavni Obligacijski zakonik. Prav posebno vlogo pri urejanju pravnih razmerij je imela sodna praksa, ki je morala reševati raznovrstne sporne primere, ki jih zakonodajalec ni mogel predvideti. Izhajajoč iz tega je bila sodna praksa verjetno najbolj inovativna in zaradi tega je zakonodajalec vedno pozoren, kako ocenjujejo njegovo delo sodniki. Praksa je pogosto dajala večjo pozornost rešitvam sodišč kot raznim popravkom zakonov in drugih predpisov. Glede na to, da se v osnovi niso spreminjala pravna razmerja s pravnimi predpisi, je jasno, da tudi ni bilo revolucionarnih sprememb v sodni praksi.
To je tudi razlog, da se je Inštitut za zavarovalništvo in pravo v Mariboru odločil, da na svoji spletni strani objavlja tudi sodne odločbe, ki so izdane na podlagi avstrijskega Zakona o zavarovalni pogodbi in ZOR , glede na to, da so te norme vnesene v skoraj nespremenjeni vsebini tudi v OZ. Slovenska sodišča se sklicujejo na omenjene nekdanje veljavne predpise pri reševanju primerov, ki so nastali pred 1.1.2002.
Uporabljene kratice:
UPRS Upravno sodišče
VDSS Višje delovno in socialno sodišče
VS Vrhovno sodišče Slovenije
VSL Višje sodišče v Ljubljani
VSM Višje sodišče v Mariboru
VSK Višje sodišče v Kopru
VSCE Višje sodišče v Celju
Podrobnejše obrazložitve je mogoče poiskati v Iskalniku sodne prakse
https://www.sodnapraksa.si/ na podlagi št. sodbe.
1.Nezgodno zavarovanje – nezgoda – dvig bremena – nastop posledic:
Tožnikova nezgoda ne predstavlja zavarovalnega primera ne po določbi 922. člena OZ, po katerem mora biti dogodek, ki je predmet zavarovanja bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje sopogodbenikov, in tudi ne po prvem odstavku 5. člena Pogojev, saj ne gre za nenaden, od zavarovančeve volje neodvisen dogodek, ki deluje v glavnem od zunaj in naglo na telo in ima za posledico njegovo prehodno nesposobnost za delo ali okvaro zdravja. Šlo je le za dvig 25-kg bremena, ni šlo npr. za primer udarca s predmetom, padec, spodrsljaj… (po določbi drugega odstavka 5. člena Pogojev se namreč za nezgodo štejejo zlasti naslednji dogodki: povozitev, trčenje, udarec s predmetom, udarec električnega toka ali strele, padec, spodrsljaj, strmoglavljenje,…, vbod s kakim predmetom…). Do poškodbe je očitno prišlo po nagli telesni kretnji oziroma ob nenadnem naporu.
VSK sodba Cp 1228/2008
Institut: nezgodno zavarovanje – nezgoda – dvig bremena – nastop posledic
Zveza: OZ člen 922.
2. Negmotna škoda – nezgodno zavarovanje – veljavnost – zamuda:
Obresti od zahtevane terjatve gredo od njene zapadlosti, ki se presoja glede na okoliščino ustalitve ugotovljene invalidnosti po končanem zdravljenju in objektivne možnosti toženke ugotovitve obstoja njene obveznosti.
VSM sodba Cp 1943/2000
Institut: negmotna škoda – nezgodno zavarovanje – veljavnost – zamuda
Zveza: ZOR člen 18, 18/2, 919, 919/2, 18, 18/2, 919, 919/2. ZPP člen 154, 154/2, 155, 155/1, 350, 350/2, 358/1-4, 154, 154/2, 155, 155/1, 350, 350/2, 358/1-4. OZ člen 1060, 1060.
3. Zavarovalna pogodba – nezgodno zavarovanje – razlaga pogodb:
V zavarovalni pogodbi je določeno, da se je tožnica z dodatnim nezgodnim zavarovanjem zavarovala za trajno invalidnost do vključno 50 odstotkov za 250.000 avstrijskih šilingov in za invalidnost nad 50 odstotkov za 500.000 avstrijskih šilingov. Pri razlagi spornih določil se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določila razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava. Če torej upoštevamo, da bi zavarovanki pripadlo za 100 odstotno invalidnost 500.000 avstrijskih šilingov in za 50 odstotno invalidnost 250.000 avstrijskih šilingov, je razumljiv tožbeni zahtevek, da tožnica zahteva zavarovalnino v sorazmernem znesku od izračunane vsote za 50 odstotkov ali za 100 odstotkov invalidnosti. V obravnavani zadevi tožničina trajna invalidnost ne dosega 50 odstotkov, zato zahteva ustrezni delež od 250.000 avstrijskih šilingov. Ker je ugotovljena invalidnost 45 odstotkov in ker ji je zavarovalnica že izplačala zavarovalnino za 7 odstotkov, zahteva še zavarovalnino za 38 odstotkov invalidnosti. Zato je treba pravilno izračunati ustrezen delež, ki ga predstavlja 38 odstotna invalidnost v primerjavi s 50 odstotno invalidnostjo.
VS sodba II Ips 46/2006
Institut: zavarovalna pogodba – nezgodno zavarovanje – razlaga pogodb
Zveza: ZOR člen 99, 897.
4. Nezgodno zavarovanje – razlaga pogodb – nejasna določila – izguba ene dojke
(636) Določilo „izguba ene dojke po 50. letu starosti 5%“ ni nejasno, zato ne potrebuje morebitnega dodatnega tolmačenja, ampak ga je potrebno uporabiti tako, kot se glasi.
VSC sodba Cp 61/2007
Institut: nezgodno zavarovanje – razlaga pogodb – nejasna določila – izguba ene dojke
Zveza: OZ člen 81, 82, 82/1, 81, 82, 82/1.
5. zavarovanje – nezgodno zavarovanje – splošni pogoji za nezgodno zavarovanje – obveznosti zavarovalnice – izplačilo odškodnine ali dogovorjene vsote – rok – dospelost obveznosti – določitev stopnje invalidnosti
Pričetek teka roka za izterjatev zavarovalne vsote pri pogodbi o nezgodnem zavarovanju oseb je po 2. odst. 919. člena ZOR odvisen od tega, ali je za ugotovitev obstoja obveznosti zavarovalnice ali njenega zneska potreben določen čas. Po splošnih pogojih NE-88 se stopnja invalidnosti določi po končanem zdravljenju, ko se posledice poškodbe ustalijo, vendar najkasneje po preteku treh let. Izvedenec je prvo izvedeniško mnenje podal eno leto in pol po poškodbi, ko se je tožnikovo zdravstveno stanje še slabšalo. Zato prvo izvedeniško mnenje ni moglo biti osnova za določitev stopnje tožnikove invalidnosti. To je bilo šele eno leto kasneje podano dopolnilno izvedeniško mnenje, v tem pa je že bila podana tudi ocena stopnje tožnikove invalidnosti.
VS sodba II Ips 473/97
Institut: zavarovanje – nezgodno zavarovanje – splošni pogoji za nezgodno zavarovanje – obveznosti zavarovalnice – izplačilo odškodnine ali dogovorjene vsote – rok – dospelost obveznosti – določitev stopnje invalidnosti
Zveza: ZOR člen 919, 919/2.
6. splošni pogoji za nezgodno zavarovanje – alkoholiziranost – izguba zavarovalne pravice – izključitev odgovornosti zavarovalnice
Kajti čim je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je zaradi dokazane vzročne zveze delovanja alkohola na zavarovanca ob nezgodi, prišlo do nezgode, potem je skladno z 8. tč. 1. odst. 9. čl. Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje izključitev odgovornosti zavarovalnice popolna.
VSK sodba I Cp 1643/2005
Institut: splošni pogoji za nezgodno zavarovanje – alkoholiziranost – izguba zavarovalne
pravice – izključitev odgovornosti zavarovalnice
Zveza: ZOR člen 142, 142.
7. Razlaga splošnih zavarovalnih pogojev – nezgodno zavarovanje – izključitev zavarovanja – storitev kaznivega dejanja – malomarnost
Po določbi 5. točke prvega odstavka 16. člena AUVB 95 so iz zavarovanja izključene nezgode, ki se zgodijo pri poskusu ali storitvi kaznivega dejanja s strani zavarovanca. Izhajajoč iz navedene določbe ne izhaja, da so iz zavarovanja izključene nezgode, katere zavarovanec utrpi pri storitvi le naklepnega kaznivega dejanja, kot navaja pritožba. Do takega zaključka tudi ni mogoče priti na podlagi splošne določbe 6. člena AUVB 95, ki določa, da je nezgoda od volje zavarovanca neodvisen dogodek, ki deluje nenadno, mehansko ali kemično od zunaj na njegovo telo in ima za posledico telesno poškodbo ali smrt. Povzročitev prometne nesreče po krivdi zavarovanca namreč ne predstavlja nezgode, ki je od volje zavarovanca neodvisna. Nasprotno, povzročitev prometne nesreče vsebuje tudi voljni element – malomarnost zavarovanca, zaradi katere je opustil dolžno ravnanje v javnem prometu in povzročil prometno nesrečo.
VSM sodba I Cp 1449/2012
Institut: razlaga splošnih zavarovalnih pogojev – nezgodno zavarovanje – izključitev zavarovanja – storitev kaznivega dejanja – malomarnost
Zveza: Splošnih pogoji nezgodnega zavarovanja oseb člen 6, 16, 16/1, 16/1-5, 17.
8. Javna listina – dokazno breme – pravilo o dokaznem bremenu – zavarovalni primer – nezgodno zavarovanje – nezgodna smrt ali samomor
Čeprav sta sodišči prve in druge stopnje spregledali dokazno pravilo iz 1. odstavka 224. člena ZPP in sta napačno šteli, da dokazno breme nosi toženka, to ni vplivalo na samo zakonitost in pravilnost odločitve. Sodišči o pravno relevantnem dejstvu oziroma o obstoju nezgode namreč nista sklepali na podlagi pravila o dokaznem bremenu (215. člen ZPP), temveč je sodišče prve stopnje ugotovilo, sodišče druge stopnje pa je to ugotovitev sprejelo, da je v navedenem primeru smrt posledica nezgode, ne pa samomora.
VS sodba II Ips 437/2005
Institut: javna listina – dokazno breme – pravilo o dokaznem bremenu – zavarovalni primer – nezgodno zavarovanje – nezgodna smrt ali samomor
Zveza: ZPP člen 215, 224, 224/1, 224/3.ZOR člen 898, 898/1.
9. Zavarovalna pogodba – otrok – splošni zavarovalni pogoji – nezgodno zavarovanje – pojem skupnega gospodinjstva – skupno življenje družinskih članov – družinsko zavarovanje
Tipičen interes pri nezgodnem zavarovanju v korist družinskih članov je v zagotavljanju njihove dodatne ekonomske varnosti. Ob takem izhodišču pojma skupnega gospodinjstva ni mogoče pogojevati s skupnim življenjem v ožjem smislu, kot ga na primer pojmuje družinsko pravo, ampak je bistveno, da med skleniteljem zavarovanja in zavarovano osebo – otrokom do dopolnjenih 15 let – obstaja razmerje s pravicami in dolžnostmi, ki sestavljajo roditeljsko pravico.
VS sodba II Ips 544/2009
Institut: zavarovalna pogodba – otrok – splošni zavarovalni pogoji – nezgodno zavarovanje – pojem skupnega gospodinjstva – skupno življenje družinskih članov – družinsko zavarovanje
Zveza: ZOR člen 82, 82/2.Objava v zbirki VSRS:CZ 2011/2012
10. Nezgodno zavarovanje – odgovornost zavarovalnice – plačilo odškodnine ali dogovorjene vsote – izpolnitveni rok – začetek teka zamudnih obresti – cenzorski pregled oškodovanca – dokazno breme zavarovalnice – skrbnost dobrega strokovnjaka – invalidnost
Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb (NE-93) ne določajo kot pogoje za izplačilo odškodnine (zavarovalnine) cenzorski pregled oškodovanca. Zato se zavarovalnica ne more sklicevati na to, da začne teči rok za izplačilo zavarovalnine šele, ko je opravljen cenzorski pregled, če ne izkaže v postopku likvidacije škode in v pravdi, da dokumentacija, ki jo predloži oškodovanec z zahtevkom za plačilo zavarovalnine, ni zadostna za ugotovitev obstoja in obsega obveznosti zavarovalnice.
VS sodba II Ips 526/2002
Institut: nezgodno zavarovanje – odgovornost zavarovalnice – plačilo odškodnine ali dogovorjene vsote – izpolnitveni rok – začetek teka zamudnih obresti – cenzorski pregled oškodovanca – dokazno breme zavarovalnice – skrbnost dobrega strokovnjaka – invalidnost
Zveza: Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb (NE-93) člen 14, 14/1, 15.ZOR člen 18, 18/2, 919, 919/1, 919/2.
11. Zavarovalna pogodba – dodatno nezgodno zavarovanje – sklenitev zavarovalne pogodbe – plačevanje premije – zavarovalno kritje – začetek teka zavarovanja – dan, označen na polici – domnevno molčeče poznavanje splošnih pogojev – skrbnost
Če bi tožnik premijo plačal ob sklenitvi pogodbe, bi začelo zavarovalno kritje teči naslednji dan. Ker pa je bil dogovor med strankama, da je treba premijo plačati po sklenitvi pogodbe, začne teči zavarovanje na podlagi 2. odstavka 937. člena OZ na dan, ki je v pogodbi določen kot dan začetka zavarovanja.
VSL sodba II Cp 4285/2009
Institut: zavarovalna pogodba – dodatno nezgodno zavarovanje – sklenitev zavarovalne pogodbe – plačevanje premije – zavarovalno kritje – začetek teka zavarovanja – dan, označen na polici – domnevno molčeče poznavanje splošnih pogojev – skrbnost
Zveza: OZ člen 924, 925, 925/2, 926, 926/3, 926/5, 937.
12. Prisoja odškodnine za nepremoženjsko škodo – vštevanje odškodnine iz naslova nezgodnega zavarovanja – zavarovanje pred odgovornostjo
Sodišče prve stopnje je nezgodno zavarovanje pravilno opredelilo kot zavarovanje pred odgovornostjo, ki ga je vzpostavil zavarovanec prve toženke in on tudi plačal zavarovalno premijo. Zato je sledilo uveljavljenemu stališču sodne prakse, da gre za zavarovanje pred odgovornostjo in zato oškodovanec ne more imeti upravičenj iz obeh pravnih temeljev, odškodninskega in zavarovalnega.
VSL sodba I Cp 48/2010
Institut: prisoja odškodnine za nepremoženjsko škodo – vštevanje odškodnine iz naslova nezgodnega zavarovanja – zavarovanje pred odgovornostjo
Zveza: ZOR člen 200, 203.
13. Zavarovalnina – poškodba komolca – stopnja omejenosti gibanja – pravni standard – izvedenec medicinske stroke – odstotek invalidnosti – sprememba bivališča – navedba neresničnih podatkov – vmesna sodba pritožbenega sodišča
Pri pojmu lažja, srednja oziroma težja omejenost gibanja gre za pravni standard, za konkretizacijo katerega je potrebno znanje s področja medicine. Brez sodelovanja izvedenca medicinske stroke, ki ga je predlagal tožnik, ni mogoče zaključiti, kakšno stopnjo omejenosti predstavlja gibljivost komolca 0-20-130 stopinj, ki izhaja iz zdravstvene dokumentacije, s tempa tudi ne odstotka invalidnosti.
VSL vmesna sodba in sklep I Cp 2049/2012
Institut: zavarovalnina – poškodba komolca – stopnja omejenosti gibanja – pravni standard – izvedenec medicinske stroke – odstotek invalidnosti – sprememba bivališča – navedba neresničnih podatkov – vmesna sodba pritožbenega sodišča
Zveza: OZ člen 932, 932/3, 933, 933/1. ZPP člen 243, 339, 339/1.
14. Splošni pogoji – ničnost splošnih pogojev – domneva o obstoju vzročne zveze – alkoholiziranost – izpodbijanje vzročne zveze med alkoholiziranostjo in nezgodo – vzročna zveza med alkoholiziranostjo in nezgodo – zunanji vzrok – dokazno breme
V splošnih pogojih je sicer res določeno, da se šteje, da je nezgoda nastala zaradi delovanja alkohola, če je imel zavarovanec kot voznik motornega vozila v krvi več kot 0,5 promila alkohola oziroma več kot 1 promil ob ostalih nezgodah, vendar pa ta domneva ni mneizpodbojna, ampak lahko upravičenec vedno dokaže nasprotno. Določilo splošnih pogojev, ki se razlaga na ta način, da je domnevo mogoče izpodbiti, pa ne nasprotuje samemu namenu sklenjene pogodbe ali dobrim poslovnim običajem, niti ni bilo za tožnico prestrogo.
VSL sodba I Cp 4174/2009
Institut: splošni pogoji – ničnost splošnih pogojev – domneva o obstoju vzročne zveze – alkoholiziranost – izpodbijanje vzročne zveze med alkoholiziranostjo in nezgodo – vzročna zveza med alkoholiziranostjo in nezgodo – zunanji vzrok – dokazno breme
Zveza: OZ člen 925, 970, 975. ZPP člen 7, 212, 224, 225, 226, 338, 339.
