Zavarovalni posrednik je po svojem statusu gospodarski subjekt, ki opravlja gospodarsko odplačno dejavnost pod opisanimi posebnimi pogoji, ki jih določa ZZavar-1[1]. Glede na določila 849. člena OZ bi bilo po splošnih načelih pravično, da zavarovalec in zavarovalnica plačata vsak polovico provizije, ker imata oba koristi od posrednikovega dela. Glede na to, da ZZavar-1 izrecno prepoveduje, da bi zavarovalec plačal karkoli (torej tudi ne polovice provizije), je zaradi varstva zavarovalca logično,da je ob uporabi dokaza argumentum a contrario, zavarovalnica dolžna v celoti plačati provizijo posredniku. [2] Pri tem je treba še opozoriti, da je določba OZ v 849. členu pogojena z »če ni drugače dogovorjeno«. V slovenskem pravu pa se ta »dogovor« nadomešča z omenjeno določbo ZZavar-1 o prepovedi zavarovalca, da zahteva plačilo od zavarovalca. To stališče zastopa tudi Nemško vrhovno sodišče, s tem da »drugačnega dogovora« ne utemeljuje z zakonsko določbo kot ZZavar-1, temveč z tradicionalnem poslovnim običajem (BGH, VersR 1985 930).
V Sloveniji takšnega običaja ni, ker posredovanja ni bilo 50 let in je zakonodajalec posegel v to področje z omenjeno prepovedno določbo, ki je ni mogoče razlagati drugače kot z argumentum a contrario, ob upoštevanju, da mora posredniško delo plačati ena ali obe stranki, ker je določeno delo opravljeno v njihovo korist.
Pri tem pa gre, teoretično vzeto, za poseben tihi dogovor zavarovalca in zavarovalnice o tem, da bo ekonomsko zavarovalec plačal provizijo kot del premije (načelo enotnosti premije), ta pa ga po posredovala posredniku. Gre za določeno pogodbo v korist tretjega v skladu z določbo 126 OZ, ki določa; «Kadar je s pogodbo ustanovljena pravica v korist nekoga tretjega, pridobi tretji lastno in neposredno pravico nasproti dolžniku, če ni dogovorjeno ali če ne izhaja iz okoliščin posla kaj drugega.« Teoretično je ta pogodba sklenjena (s konkludentnim dejanjem) s tem, da zavarovalec naroči posredniku, da posreduje pri zavarovalnici in da opravi za njega obveznosti, ki mu jih nalaga ZZavar-1 (analiza nevarnosti in svetovanje).[3] Na podlagi te »domnevne pogodbe« ima torej posrednik »neposredno pravico« nasproti dolžniku tj. zavarovalnici. Vrhovno nemško sodišče izrecno zastopa enako stališče, da je med strankami (zavarovalcem in zavarovalnico) implicitno ali tiho tudi sklenjena pogodba v korist tretjih oseb (posrednika) v skladu z določbami § 354, 99 HGB (Trgovinskega zakonika), § 653 I BGB (Civilnega zakonika) (OLG Hamm, VersR 1995 658; BGH, VersR 1993 878). To stališče se v nemški sodni praksi in teoriji utemeljuje z dejstvom, da ima zavarovalnica stroške pridobivanja zavarovanj (vključno s posredništvom) in da je zato zavarovalnica dolžna storjene stroške za delo, ki ga je za njo opravil posrednik (tretji), tudi povrniti. Podrobneje glejte; (Icha, Alina, Die Nettopolice, Verlag VVW, Berlin 2014, S.98 ff.
[1] Ur. l. RS, št.93/2015
[2] Zavarovalni posrednik nima pravice od zavarovalca zahtevati plačila provizije oziroma kakršnegakoli drugega plačila, če ni s posredniško pogodbo, sklenjeno z zavarovalcem, izrecno pisno drugače dogovorjeno (554. člen ZZavar-1).
[3] V skladu z 551.členom ZZavar-1 mora zavarovalni posrednik za zavarovalca opraviti naslednje naloge, ki pa so tudi v korist zavarovalnice;
- za zavarovalca izdelati primerno analizo nevarnosti in primerna načela kritja;
- za zavarovalca posredovati pri sklenitvi zavarovanja, ki glede na okoliščine posameznega primera zavarovalcu zagotavlja največje varstvo, pri čemer se ta obveznost lahko omeji zgolj na določene zavarovalne proizvode, če o tem zavarovalni posrednik zavarovalca izrecno obvesti;
- obvestiti zavarovalnico o zavarovalčevi ponudbi za sklenitev zavarovalne pogodbe, izroči zavarovalcu zavarovalne pogoje in ga seznani s pravili za izračun premije;
- preveriti vsebino zavarovalne police;
- nuditi pomoč zavarovalcu v času trajanja zavarovalne pogodbe in sicer tako pred nastopom zavarovalnega primera kot tudi po njem in zlasti skrbeti, da zavarovalec pravna dejanja, ki so pomembna za ohranitev oziroma uresničitev pravic na podlagi zavarovalne pogodbe, opravi v rokih, določenih za opravo teh pravnih dejanj;
- stalno preverjati zavarovalne pogodbe, ki jih je zavarovalec sklenil z njegovim posredovanjem in izdelati predloge za spremembe teh zavarovalnih pogodb z namenom doseči večje varstvo.
