V zvezi z objavljeno informacijo »Preplah zaradi nepravilno sklenjenih naložbenih zavarovanj«, so nas prijatelji IZOP-a iz Nemčije obvestili, da se možnost razveljavitve zavarovalne pogodbe ne nanaša samo na problematiko zavarovalnih pogodb z naložbenim tveganjem, temveč se po mnenju enega od nemških strokovnjakov (nemškega zavarovalnega posrednika Bojana Pravice), omenjena predhodna odločba Vrhovnega sodišče Nemčije nanaša praktično na vse pogodbe življenjskega zavarovanja za primer smrti in doživetja. Pri tem je bistveno, da lahko zavarovanci zahtevajo razveljavitev pogodb in povrnitev vplačanih zneskov z obrestmi v vseh tistih primerih, ko zavarovanec ni bil dovolj seznanjen s vsebino tovrstnih zavarovalnih pogodb še pred podpisom zavarovalne ponudbe. Pri tem je zlasti pomembno ali je zavarovalni zastopnik ob prvem srečanju sklenil pogodbo za življenjsko zavarovanje za primer smrti in doživetja, ne da bi zavarovancu predhodno podal vse potrebne informacije še pred sklenitvijo in mu na ta način omogočil primerjavo z drugimi ponudniki ter razmislek. Prav tako je v nemških sodnih postopkih zelo pomembno vprašanje ali je zavarovancu bila omogočena primerjava med tovrstnimi produkti več zavarovalnic, ne pa samo ene zavarovalnice. Ne glede na to ali je bil posrednik ali zastopnik, pomembno je, da je še pred podpisom zavarovalne ponudbe potencialnim zavarovalcem predal vse minimalne informacije, ki so določene v tretji direktivi 31. člena (1) odstavek v prilogi II A oziroma ZZavar (do 1.1.2016) 83. in 84. člena in da to zavarovalnica lahko tudi dokaže. Po besedah zavarovalnega posrednika slovenskega rodu, g. Bojana Pravice, ki že več kot 30 let deluje na tem področju v Nemčiji ter vsi nemški zavarovalni strokovnjaki in večje število odvetniških družb, ki se združujejo na tem področju in se pripravljajo za začetek sodnih postopkov zoper zavarovalnice, opozarjajo, da je to bistveni dokaz, da so izpolnjeni pogoji za razveljavitev zavarovalne pogodbe, ki jih je v osnovi opredelilo Vrhovno sodišče Nemčije.
Kot izhaja iz omenjene nemške predhodne odločbe, je mogoče ugotoviti, da so lahko ekonomske posledice za zavarovalnice zelo težke, da ne govorimo o številnih sporih, ki jih bodo vodili zavarovanci z zavarovalnicami.
Zanimivo je, da se že v Sloveniji organizirajo avstrijske skupine odvetnikov, ki bodo prav tako začele postopke zoper slovenske zavarovalnice, ker je možno domnevati, da so zastopniki življenjska zavarovanja sklepali mimo predpisov, ki so bili določeni v slovenski zakonodaji pred in po vstopu Slovenije v EU.
Prav tako na IZOP ugotavljamo, na podlagi vprašanj zavarovancev, da zavarovalni zastopniki kakor tudi posredniki, če so sklepali življenjska zavarovanja za primer smrti in doživetja, zavarovancem že v fazi ponudbe niso predali vseh potrebnih informacij tako, da bi potencijalni zavarovalec sam na zavarovalnem trgu, skozi primerjavo večjega števila ponudb zavarovalnic, lahko izbral za njega najboljšo ponudbo.
V vsakem primeru nemški strokovnjaki menijo, da je to eden najbolj spornih dogodkov, ki bo nedvomno pustil težke posledice za zavarovalnice, sočasno pa je to priložnost, da zavarovalnice posvetijo bistveno več pozornosti strokovnemu izobraževanju zavarovalnih zastopnikov in posrednikov in da v skladu z novo Direktivo o distribuciji zavarovalnih produktov zavarovalni zastopniki in posredniki, v bistveno spremenjenih načinih sklepanja zavarovanj, preprečijo, da bi bodoči zavarovanci začeli postopke za razveljavitev pogodb.
Kot smo že omenili v prejšnjem zapisu, je možno z vidika spornosti sklepanja teh pogodb ter z vidika določb omenjene direktive v Sloveniji, izpodbijati pogodbe, ki so bile sklenjene po vstopu Slovenije v EU.
Glede na to, da je Zakon o zavarovalništvu bil sprejet leta 2000, ki je predpisoval praktično enak način sklepanja pogodb kot direktiva pred vstopom v EU, ni izključeno, da bodo zavarovanci s pomočjo svetovalcev iz zavarovalne stroke, zlasti iz Avstrije in Nemčije, poskušali razveljavljati tudi tista zavarovanja, ki so sklenjena pred letom 2004.
V vsakem primeru je pričakovati še burne razprave in tudi rešitve na tem področju. Inštitut za zavarovalništvo in pravo v Mariboru je že organiziral ekipo lastnih in zunanjih strokovnjakov, ki spremljajo in tudi svetujejo zavarovancem. Na IZOP želimo preprečiti nevarnost, da se bodo zavarovanci spuščali v sodne postopke zaradi razveljavitve življenjskih zavarovalnih pogodb in s tem imeli nepotrebne stroške, če nimajo pogojev za razveljavitev. Na podlagi podrobnejše analize je možno v vsakem konkretnem primeru vnaprej z vsaj 50% verjetnosti ugotoviti ali so podane možnosti za uspeh v pravdi ali ne.
Po besedah Bojana Pravice je problematika pri sklepanjih življenjskih zavarovanj za primer smrti in doživetja še veliko bolj kompleksa, kot na prvi pogled izgleda. Najpogostejša napaka je bila v Nemčiji in Avstriji v preteklosti in delno tudi še danes storjena s strani zastopnikov in posrednikov, da niso že pred podpisom zavarovalne ponudbe predali vseh potrebnih informacij, ki jih mora glede na določila EU direktiv v (i)fazi pridobiti potencijalni zavarovalec. Zanimivo pa je vedeti, da je bil v Nemčiji glavni problem, ker ni bil nemški zavarovalniški zakon, vse od leta 1996 pa do leta 2007, usklajen z drugo in tretjo direktivo za zavarovanja. To pomeni, da lahko zavarovalec s pomočjo posebno specializiranih odvetnikov od zavarovalnice doseže, glede na nepravilno sklenjeno življenjsko zavarovanje, dodatno izplačilo, na katero sploh ni računal. V tem primeru se lahko vsi upravičeno sprašujemo ali zastopniki niso bili dovolj informirani s strani zavarovalnic ali pa so bili in tega zavarovancem niso povedali. V vsakem primeru mora zavarovalnica dokazati, da je bil zavarovanec s strani zastopnika pred podpisom ponudbe pravilno in v celoti informiran. Seveda so bile poleg zgoraj omenjene napake storjene tudi druge, vendar o tem kdaj drugič. Tudi Slovenija in Portugalska sta bili leta 2010 s strani EU komisije opozorjeni zaradi neustreznega prenosa Direktive 2002/65/ES.