Abstract
Author addresses the issues of socially responsible governance at the national and corporate level and the related role of modern corporate and labour law.
»Družba je toliko močna, kolikor je močen njen najšibkejši člen. Družba je toliko demokratična, kolikor povezuje vse družbene skupine. Družba, ki je razklana na bogate in revne, ni niti močna niti demokratična.« S temi besedami prof. dr. Rado Bohinc, začenja predgovor svoje knjige Družbena odgovornost (Založba FDV, 2016). V navedenem delu obravnava vprašanja družbeno odgovornega upravljanja na državni in korporativni ravni ter s tem povezano vlogo sodobnega korporacijskega in delovnega prava.
Knjiga se osredinja na štiri temeljne stebre družbeno odgovornega upravljanja, in sicer na korporativno upravljanje (predvsem z vidika pravic delničarjev v razmerju do drugih deležnikov, zlasti zaposlenih; posebej pa obravnava tudi korporativno upravljanje gospodarskih družb v lasti države), na družbeno odgovornost podjetij (tudi podjetij v javni lasti in oseb javnega prava), na ekonomsko demokracijo (v smislu finančne in strukturne participacije delavcev) in na socialno ekonomijo (v pravnoorganizacijskih oblikah socialnih podjetij, zadrug, vzajemnih družb). V njej je vsebovana vrsta konkretnih zakonodajnih predlogov za izboljšave v smeri večje družbene odgovornosti pri postavljanju sistemskega okvirja bolj uravnoteženih razmerij med delom in kapitalom.
Avtor v pričujočem delu opisuje vzroke in posledice krize sodobnega globalnega kapitalizma ter glede načina zaustavitev procesa stalnega povečevanja razlik v dohodkih med državami in znotraj držav zavzame stališče, da je rešitev prav v popravkih in dopolnitvah globalnega kapitalizma z družbeno odgovornim korporativnim upravljanjem, ekonomsko demokracijo in socialno ekonomijo. Nadalje podrobno in kritično analizira družbeni razvoj Slovenije po osamosvojitvi, ko je prišlo do korenitih sprememb razmerij med delom in kapitalom. Pri tem ugotavlja, da zaslepljenost s kapitalskimi dogmami v Sloveniji ne popušča in postavi pronicljivo idejo, da bi bilo potrebno uveljaviti korporacijske oblike, pri katerih se delo utrjuje kot temelj prilaščanja in upravljanja, in sicer v kontekstu, da bi se pravica do upravljanja iz dela uveljavila kot univerzalna človekova pravica zaposlenih; delo kot vrednota bi predstavljalo izhod iz obstoječe vrednostne sheme, pri kateri je pravilo, da donos od skupnega ekonomskega vložka kapitala in dela pripada le kapitalu; uveljavila bi se obvezna udeležba delavcev pri dobičku. Avtor torej utemelji nov razvojni pristop, po katerem bi se dobiček razdelil po načelu in v razmerju vloženega kapitala ter vložene vrednosti dela. Tovrsten spremenjen model distribucije dobička bi nato postopno vzpostavil prihodkovno enakopravnost in omogočil, da bi imeli od gospodarske rasti korist vsi ljudje.
V knjigi so podrobno obrazložena teoretična izhodišča korporativnega upravljanja, opredeljen je pojem korporativne družbene odgovornosti (pri čemer je poudarjena pomanjkljivost ureditve, po kateri družbeno odgovorno ravnanje ni zakonska dolžnost niti korporacij niti voditeljev, zgolj etična dolžnost in prostovoljni pristop sta se v praksi namreč izkazala za nezadostna) in podana definicija družbeno odgovornega upravljanja, pri katerem se del gospodarske rasti nacionalnega gospodarstva namenja za socialni razvoj, oziroma za družbeno blaginjo. Družbena odgovornost je podrobno umeščena v zgodovinski, pravni kontekst, pojasnjene so tudi ekonomske teorije korporativne družbene odgovornosti. V sklepnih predlogih poglavja med predlogi sprememb zakonodaje s ciljem doseči družbeno odgovornost podjetij v Sloveniji avtor med drugim predlaga normativno ureditev dolžnosti direktorjev, in sicer, da ravnajo v dobro skupnosti, zaposlenih in ne zgolj v dobro družbe. Direktorska odgovornost je nato še podrobneje razdelana v naslednjih poglavjih, vsebovana je primerjava z angleško ureditvijo, posebej je izpostavljen problem navzkrižja interesov, podani so predlogi za zagotavljanje integritete.
Samostojno poglavje predstavlja tudi ekonomska demokracija kot temelj družbeno odgovornega upravljanja. Avtor utemeljuje, da bi bilo potrebno za hitrejši razvoj ekonomske demokracije celovito prenoviti sedanjo zakonodajo s področja sodelovanja delavcev pri upravljanju zavodov in udeležbi delavcev pri dobičku. Pri tem podrobno razčleni oblike finančne udeležbe zaposlenih (delitev po uspehu, delitev dobička, delavsko delničarstvo) in poda argumente za finančno udeležbo delavcev. Poglavje zaokrožajo priporočila in usmeritve Evropske unije s področja udeležbe delavcev pri dobičku, podrobna opredelitev sodelovanja delavcev pri upravljanju in konkretni predlogi za pospešitev razvoja finančne udeležbe zaposlenih in sodelovanja delavcev v organih družbe.
Posebna pozornost je posvečena socialni ekonomiji, kamor avtor uvršča različne oblike delavskih korporacij, delavske kooperative, delavskih podjetij,… in seveda socialna podjetja, zadruge, vzajemne organizacije, združenja, ipd. Splošen tip delavske korporacije (ki v slovenski zakonodaji ni urejena), socialna podjetja in zadruge so nato podrobneje proučene. Avtor pri tem izpostavi zanimivo vprašanje, ali je gospodarska družba zgolj pravno personificirana kapitalska naložba, ali asociacija v njej zaposlenih nosilcev delovne aktivnosti. Medtem, ko za kapitalsko korporacijo velja, da je personificirana kapitalska naložba, za delavsko korporacijo velja obratno, pri čemer avtor opozarja, da sta lahko temelj upravljanja in prilaščanja tudi delo in kapital skupaj.
V sklepnih poglavjih avtor posveti pozornost upravljanju korporacij v lasti države in korporativnemu upravljanju javnih zavodov. Bralcu predstavi ratio državnega poseganja v gospodarstvo, razloži nastanek državnega premoženja in opredeli pojem podjetja v državni lasti. Kritično ovrednoti regulatorne okvirje predmetnega področja s posebnim ozirom na zagotovitev nepristranske obravnave delničarjev, odgovornost družb v državni lasti do deležnikov… Analiziran je pravni status Slovenskega državnega holdinga in zavzeto stališče do rešitev zakona o SDH. Izpostavljeno je, da je Slovenija menda edina država, v kateri koalicijske politične stranke odkrito nastopajo kot nosilke kadrovskih funkcij v nadzornih svetih družb v državni lasti, pri čemer je ponujenih nekaj rešitev, kako premagovati politično kadrovanje v gospodarskih družbah v državni lasti. Predstavljena so tudi odprta vprašanja ureditve javnih zavodov (na primer univerzalna uporaba javnega zavoda, nerazločna razmejitev javne službe in tržne dejavnosti,…), podana izhodišča za njihovo reformo ter predlogi za korporativno upravljanje javnih zavodov, ki trenutno temelji na pred več kot četrt stoletja postavljenih pravilih.
Delo prof. dr. Bohinca, katerega vsebina oziroma izsledki temeljijo na znanstveno-raziskovalnih metodah, zadeva aktualno problematiko upravljanja gospodarskih družb. Kot je zapisal eden izmed recenzentov, prof. dr. Borut Bratina, »pričujoča knjiga želi (…) popraviti zamujeno v slovenskem gospodarstvu in ekonomski politiki ter ponuditi model družbeno odgovornega upravljanja, ki naj ob ekonomsko učinkovitem upravljanju ponudi zadovoljevanje interesov vseh deležnikov; ob delničarjih in upnikih predvsem še delavcev in širše družbene skupnosti (davki, varstvo okolja, socialne, ekonomske in druge človekove pravice).« Posebna odlika knjige so tudi konkretni, aplikativni predlogi zakonodajnih sprememb za izboljšanje korporativnega upravljanja v luči družbene odgovornosti.
Lara Grušovnik, univ. dipl. prav., doktorska študentka na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru