V zvezi s člankom Zanemarjena vloga dogovora o izdaji menice, objavljenem na portalu Inštituta za zavarovalništvo in pravo v Mariboru – IZOP (https://www.zavarovanje-osiguranje.eu/pravo/zanemarjena-vloga-dogovora-o-izdaji-menice/), se je danes na IZOP obrnil direktor gospodarske družbe X, ki je v zvezi z določenim poslom podpisal bianco menico, brez, da bi v pooblastilu, oziroma v t.i. meničnem pismu bilo navedeno, za kaj se ta menica daje. Konkretni posel, za zavarovanje katerega je direktor izročil bianco menico, je bil opravljen in bi posledično prejemnik bianco menice moral to menico vrniti. Čez nekaj mesecev po končanem poslu, pri katerem so bile poravnane vse obveznosti po pogodbi, brez uporabe menice, je družba, ki je imela v posesti menico, preprosto izpolnila le-to na znesek, ki je bil povezan z drugimi posli.
Na podlagi menice kot verodostojne listine je bil s strani sodišča izdan sklep o izvršbi. Dolžnik iz menice je sicer ugovarjal, da gre za menični znesek, ki se ne nanaša na tisti znesek, za katerega je bila menica izdana, temveč na drugo pravno razmerje. Predlagan dokaz z zaslišanjem prič, da res gre za drugo pravno razmerje, je sodišče zavrnilo in potrdilo sklep o izvršbi. Sodišče, ko je zapisalo, “da ni sporno, da je toženec tožnici izročil dve bianco menici, ki ju je podpisal ter da je podpisal tudi dve menični izjavi, s katerima je pooblastil tožnico, da dani bianco menici izpolni.” ter da “za veljavno menično zavezo ni potrebna nobena druga dodatna pogodbena zaveza (npr. poroštvena pogodba).”, ni bilo pozorno na nujnost obstoja dogovora o izdaji menice, v katerem bi moralo biti opredeljeno vsaj, za kaj se izdaja posamezna bianco menica. Po vsej verjetnosti bo v revizijskem postopku le ugotovljeno, da je sodišče spregledalo to temeljno dejstvo pri izdajanju menice. Dogovor o izdaji menice sicer ne spada v menično pravo, temveč gre za obligacijsko razmerje, na katerega se je možno sklicevati pri menici le, če gre za spor med izdajteljem menice oziroma trasantom in remitentom. Takšen ugovor ne bi bil možen, če bi se menico indosiralo na tretjo osebo. Sodišče je spregledalo, da vsaka menica temelji na določenem temeljnem poslu in da je potrebno to temeljno razmerje ugotoviti in oceniti pomen temeljnega posla in izdaje menice, zlasti v fazi vnovčevanja menice.
V konkretnem primeru je namreč temeljna napaka, da stranki ob podpisu, oziroma ob izročitvi bianco menice, nista jasno, pismeno potrdili, za kakšno pravno razmerje se izdaja menica, glede na to, da je šlo za menico zaradi zavarovanja obveznosti, ne pa zaradi plačila. Ponovno želimo opozoriti, da ne zadošča zgolj izročiti bianco menice s pooblastilom, da jo upnik izpolni, temveč je potrebno jasno dogovoriti in pisno potrditi, za katero pravno razmerje je dana menica v zavarovanje. V opisanem primeru lahko gre za zlorabo zaupanja in zlorabo menice, čeprav menimo, da bo v konkretnem primeru sodišče moralo dovoliti in izvesti dokaz z zaslišanjem prič, ki bodo praktično nadomestile tisto, kar sta stranki v tem primeru opustili, to je dogovor o izdaji menice za zavarovanje o njeni vsebini, z jasno opredelitvijo, na katero pravno razmerje se menica nanaša, o čemer je podrobneje govora v prej navedenem članku.
Ta zapis se nanaša na resnični postopek pod opr. št. III P 288/2014 (I Cp 1330/2015). Ostali podatki so dosegljivi na IZOP-u, vendar ne želimo objavljati firme zelo ugledne družbe v Mariboru, ki je po našem mnenju postopala vsaj nekorektno, če že ni šlo za zlorabo same menice. Ta postopek bomo na IZOP-u spremljali in o njem obveščali bralce našega spletnega portala.
Prikazna slika: Freepik