V poslovnem svetu nas pogosto spremlja kronično pomanjkanje časa, nemir, naglica, tekmovalnost in pretirane zahteve po storilnosti. Kar 61 % ljudi se na delovnem mestu počuti preobremenjenih! Ob tem doživljamo stres, ki nam marsikdaj krade veselje do življenja, vpliva pa tudi na naše zdravje.
Ločite stres, depresijo in izčrpanost? Znate oceniti, kje na lestvici od zdravja do izgorelosti se nahajate? Ima vaše stanje posledice ne samo na vas, ampak tudi na vaših odnosih in delu?
Ker se večina ljudi, dokler ni nujno potrebno, z odgovori na zapisana vprašanja ne ukvarja, se je naš Inštitut za zavarovalništvo in pravo v Mariboru odločil pridobiti nekaj informacij s tega področja raziskav.
Stres je odgovor organizma na zunanje okoliščine. Psihiatri se strinjajo, da je stres dogajanje, ki aktivira prilagoditvene procese. Stresno počutje je posledica dražljaja imenovanega stresor. Akutni stresorji na organizem vplivajo kratkoročno in hitro minejo (npr. selitev). Kronični stresorji pa obremenjujejo organizem dolgoročno. Če želimo odpraviti le-tega, je potrebno kaj več kot le kratek sprehod v naravi. Po navadi ga povzročijo ponavljajoči se neprijetni dogodki, na katere nimamo vpliva, ali jih ne moremo kontrolirati.
Stresor v telesu poruši ravnovesje, zato je prvi odziv stresna reakcija. Vsak človek se na stresor odziva drugače. Nekateri ljudje povečane delovne obremenitve prenašajo težje kot drugi. Stres lahko povzroči pri človeku psiho-fizične težave. Najpogostejše med njimi so:
- znižanje intelektualnih sposobnosti,
- neučinkovita komunikacija z ljudmi in okolico,
- povišan krvni pritisk in srčni utrip,
- prebavne motnje,
- težave z dihanjem,
- nespečnost,
- motnje hranjenja,
- želodčne težave,
- težave s sproščanjem,
- mišična napetost,
- izguba želje po spolnosti,
- nezainteresiranost,
- razdražljivost,
- izguba volje.
Samopomoč:
Prvi korak na poti premagovanja stresa je želja oziroma notranja motivacija. Če ne čutimo želje po spremembi, težav ne bomo premagali. Premalokrat se zavedamo, da je za marsikatero našo težavo glavni krivec prav stres.
Učinkovite tehnike in pripomočki za boj proti stresu:
- Opustimo nepotrebne umske in telesne dejavnosti – na prvo mesto moramo postavili sebe, ne ozirajmo se na to, kaj vse bi še morali postoriti, ne glede na to, ali gre za naša pričakovanja ali pričakovanja drugih. Vzeti si moramo čas zase.
- Poslušajmo glasbo, ki nas pomirja – znižuje krvni pritisk in hitrost srčnega utripa.
- Smeh – dokazano poveča koncentracijo anti-stresnih hormonov v organizmu.
- Dihalne vaje – vračajo energijo in vitalnost telesu.
- Pogovor s prijatelji.
- Spanec – obnavlja. Spimo, kolikor nam ustreza in zadremajmo, kadarkoli to želimo. Spet se moramo uglasiti z ritmi svojega telesa in spoštovati svoje potrebe.
- Hobiji, kjer uživate in se sprostite, zabavajte.
- Izogibanje alkoholu, kofeinu in nikotinu – to so znani stresorji, ki povzročajo povišan krvni pritisk in ogromno drugih obolenj. Če ne takoj, se posledice zagotovo pokažejo dolgoročno.
- Izogibanje prehitrim in drastičnim spremembam, ki dokazano povečujejo stopnjo stresa. Spremembe v svoje življenje uvedemo postopno. Načrtujmo jih na daljši rok, da se postopoma navajamo in prilagajamo novim situacijam. S tem se lahko tudi lažje izognemo morebitnim težavam, ki utegnejo nastajati pri uvajanju sprememb.
Strokovnjaki trdijo, da sta dobro telesno in duševno počutje balzam za dušo. Ob našem notranjem zadovoljstvu se počutimo sproščeno in umirjeno. Sproščeni ljudje so ponavadi tudi zelo uspešni.
Naučimo se načinov sproščanja, pomagali nam bodo pri premagovanju stresa.
Razmerje med pulzom in dihanjem kaže, kako močno smo obremenjeni s stresom. Normalno vdihne človek od 12 – 16 x na minuto. Pri razburjenem človeku lahko pulz v mirovanju znaša do 120 utripov na minuto. Če v minuti vdihnemo 12 x, razmerje znaša 10 : 1, to pomeni 10 srčnih utripov na 1 vdih. Pri mirnem, flegmatičnem človeku, z nizkim pulzom v mirovanju (32) in 16 vdihi na minuto se lahko razmerje zniža na 2 : 1. To so skrajne vrednosti.
Test:
– naredimo 10 počepov, nato se 30 sekund sproščamo.
– Izmerimo si pulz in preštejemo vdihe.
Po kratkem odmoru bi se morale vrednosti ustaliti pri 4 : 1 (4 srčni utripi na 1 vdih). Pulz v mirovanju bi moral znašati 60 na minuto, število vdihov pa naj bi bilo 15.
Če tega razmerja nismo dosegli, smo zreli za dopust.
Vaja za sproščanje
Dovolite ramenom, naj se sprostijo
Običajno za pisalno mizo ali za računalnikom sedimo popolnoma napeti, fizioterapija pa pozna neverjetno preprost, a učinkovit trik!
Preprosto dovolimo ramenom, naj se povesijo in klik, klik, klik, se sprosti vsaka mišica telesa, vse do palca na nogi.
Ko zatilje in ramenske mišice zavestno sprostimo, se sprosti vse telo.
Pri sedenju za računalnikom lahko sprostimo ramena vsakič, ko z miško kliknemo na »shrani«. V avtomobilu jih sprostimo pred rdečim semaforjem.
Tako si bomo pridobili refleks za vse življenje.
Zdaj vemo, kako si lahko pridobimo refleks….nekaj vestno ponavljamo štiri tedne, vedno ob istem času ali v enaki situaciji. Na okolico ne bi naredilo dobrega vtisa, če bi dovolili ramenom, da se sprostijo, ko stopi v pisarno nadrejeni ali poslovni obisk. Ramenom dovolimo, da se povesijo takoj, ko le ti sobo zapustijo.
Ko zazvoni telefon, lahko med izdihovanjem sprostimo ramena. Na kartico napišimo »izdih in sprostitev ramen« in jo prilepimo na telefon. V enem mesecu vestnega ponavljanja bo oboje postalo refleks.
Stres in jeza naplavljata v kri adrenalin. Kot vemo, lahko stresni hormon zakrivi srčni infarkt ali možgansko kap.
Refleksa »izdih in sprostitev ramen« omogočata, da v vsaki stresni situaciji obdržimo adrenalin v nadledvičnih žlezah, kar preprečuje stresnemu hormonu dolbenje zarez v žilah, s tem pa tudi povzročitvi srčnega infarkta ali možganske kapi.
Stres – nič mi ne moreš!
- Ko se zadere nadrejeni.
- Ko prejmemo pismo od davkarije.
- Ko se nas pred predavanjem loti trema.
- Ko polijemo čaj.
- Ko se želi nekdo pogovarjati o stvareh, ki nas jezijo.
Zdravilo za stres je smehljaj!!
»Če se ne moreš smehljati, se ne lotevaj poslov!« pravi star kitajski pregovor. Kitajci se vedno prijazno smehljajo. Ni Kitajskem obstajajo celo šole smehljanja, kjer jih učijo pravilnega smehljanja.
Kdor se smehlja, zmaguje!
Smehljaj omili spore, preprečuje napade, zbuja zaupanje, priteguje simpatije. Smehljanje je univerzalno, razumemo ga po vsem svetu.
Raziskovalci čustev svetujejo: že zjutraj se nasmehnite v ogledalo, saj boste boljše volje preživeli dan. Brez zadrege vadimo pred ogledalom – pristnega smehljaja se lahko tudi naučimo. Smehljajmo se, kadar se le moremo, tudi, če nas nihče ne vidi. Če se smehljamo med telefonskim pogovorom, bo postal naš glas ljubeznivejši, s tem pridobimo več simpatije.
Stres lahko zmanjšamo tudi s povečanjem telesne aktivnosti, ki pomaga izločati hormone stresa iz krvnega obtoka. Že 30 minut gibanja vam bo pomagalo. Telesna dejavnost zbistri telo in duha. Tek, hitra hoja, plavanje … vsaka telesna dejavnost, še zlasti, če jo izvajamo na svežem zraku, nas obnovi. Pri tem v telo izloča endorfine, ki izboljšajo naše razpoloženje.
Samo pol ure hitre hoje na dan ima pri zdravljenju depresije boljše učinke kot jemanje antidepresivov. Hoja nam dviguje energijo in popravlja razpoloženje.
Tudi ples je odlična oblika sprostitve, saj se pri njem sproščajo endorfini, ki so izjemno uspešni v boju proti stresu. Med plesom se premika celotno telo in s tem usklajuje obe polovici možganov. Sinhronizacija obeh možganskih polovic pa je tista, ki spodbudi domišljijo, ustvarjalnost in nam zbistri glavo.
Gibanje spada med učinkovite preprečevalce in nevtralizatorje stresa. Vadba nam naj bo v veselje, zabavo in sprostitev. Poskrbimo za zmernost, saj pretiravanje obremenjuje organizem in povzroča (dodatni) stres. Redno ukvarjanje s športom zmanjša tveganje za zvišan krvni pritisk za 50 %, za srčni infarkt in možgansko kap pa za 40 do 60 %.
dr. Petra Cajnko