O izbrisu pravnih oseb iz sodnega registra na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) iz leta 1999 je bilo v preteklih 22 letih veliko napisanega (osebno sem objavil okoli 200 kritičnih objav, imel desetine predavanj in objavil knjigo: »Zakaj ste nas kaznovali«, (Kulturni center v Mariboru, 2021), sodišča so izdala več deset tisoč tisoč sodb in izvajala nešteto postopkov izvršb, ustavno sodišče je 7-krat popravljalo omenjeni zakon, Evropsko sodišče za človekove pravice je ugotovilo, da bi se takšen zakon lahko sprejel le ob obstoju izrednih okoliščin. Več deset tisoč fizičnih oseb je ostalo brez premoženja zaradi zakonske ureditve, kakršne ne pozna nobena država.

Zakonodajalec je leta 2011 sicer odpravil uveljavitev škodljive ureditve za naprej, leta 2021 pa formalno priznal napako in določil pravico do delne odškodnine z Zakonom o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (ZOKIPOSR) katere pa, na podlagi vsebinsko nerazumljivih pogojev, oblikovanih v obliki amandmaja, s strani Zakonodajno pravne službe in poslancev DZ, prav noben oškodovanec ne more uveljaviti.

Ob vsem tem pa je javnosti manj znano dejstvo zavajanja poslancev ob sprejemu ZFPPod v letu 1999, ki je podrobneje ugotovljeno in dokumentirano v moji zgoraj omenjeni knjigi, kateremu doslej po dveh letih ni nihče ugovarjal, čeprav gre za hudo zgodovinsko obtožujočo ugotovitev določenih struktur in povsem nerazumljiv postopek sprejemanja zakonskih predpisov.

Zavajanje poslancev, ki so sprejemali ZFPPod po hitrem (skrajšanem) postopku, je bilo v tem, da so glasovali sicer o ZFPPod, vendar z drugačno vsebino, kot jo je v osnutku (moje avtorstvo) predložilo Ministerstvo za malo gospodarstvo in turizem s sedežem v Mariboru in kot je bilo obravnavano v širši javni razpravi v obdobju januar – junij 1999.

Poslancem DZ je bil predložen v glasovanje predlog pod imenom ZFPPod, ki je izvedeno, sodeč po zapisniku seje izvedeno v določeni zmešnjavi, s vsebino prevzeto iz osnutka Zakona o izbrisu pravnih oseb iz sodnega registra po uradni dolžnosti, katerega predlagatelj je bilo Ministrstvo za finance, vsebino pa je izoblikovalo Slovensko sodniško društvo.

Poslancem je bilo na zadnji seji 24. junija uvodoma pred glasovanjem pojasnjeno, da se je o predloženem zakonu vodila široka javna razprava, čeprav se je javna razprava vodila o drugi vsebini pod imenom ZFPPod. Izvajalci te manipulacije so znani. Za to zamenjavo je vedela tudi zakonodajno pravne služba, saj je na seji bil prisoten njen predstavnik, ki pa se ni oglasil glede zakonitosti vsebine predloženega zakona, čeprav ga je eden od poslancev dvakrat poklical, da pojasni določena sporna določila.

V knjigi »Zakaj ste nas kaznovali« je podrobno opisan postopek sprejemanja omenjenega zakona.

Osnutek ZFPPod v izvirni vsebini Ministrstva za malo gospodarstvo je bil izdelan za zaščito malih gospodarstvenikov že v januarju 1999 in podprt v javni razpravi s strani malega gospodarstva. Predlog zakona o izbrisu Ministrstva za finance pa je bil sprejet na škodo malih podjetnikov in v korist finančnih institucij, kot se je to izkazalo v 22-letnem uveljavljanju posledic zakona.

Tukaj želim omeniti le dva podatka, iz katerih se lahko ugotovi, da je šlo za nedopustno manipulacijo v interesu finančnih institucij na škodo malih praviloma družinskih podjetnikov.

V dnevniku “Gorenjski glas” je bil 23. marca 1999 objavljen članek z naslovom «Za goljufe in lumpe prihajajo slabši časi«, v katerem je bilo navedeno, da je 19. marca finančni minister Mitja Gaspari na upravni odbor Gospodarske zbornice »prišel s tezami zakona o finančnem poslovanju, ki naj bi izboljšal plačilno disciplino«. V članku je govora o kuratorju, ki je ključna institucija v predlogu zakona Ministrstva za malo gospodarstvo. Ta osnutek ni vseboval niti besede o izbrisu.

Dne 22. aprila 1999 je mariborski »Večer« v kratki notici objavil podatek o redni seji upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije o informatiki in finančni disciplini ter o razpravi, na kateri so obravnavali osnutek zakona o izbrisu pravnih oseb iz sodnega registra po uradni dolžnosti. V notici oz. članku se posebej govori, da bo izbrisanih 6090 pravnih oseb.

Takratni Minister za drobno gospodarstvo v Mariboru gospod Janko Razgoršek me je kot pripravljavca teksta Zakona o finančnem poslovanju podjetij v juniju 1999 obveščal, da bo ta osnutek zakona njegovega ministrstva kot predlog vlade sprejet po hitrem postopku na zadnji seji DZ pred počitnicami, ne da bi ga kdo obvestil, da bo pod naslovom njegovega osnutka zakona podtaknjen drug tekst.

To skratka pomeni, da je bil osnutek Ministrstva za drobno gospodarstvo več mesecev v širši javni razpravi in so ga nosilci malega gospodarstva podpirali, ker jim je zagotavljal varstvo njihovih terjatev do velikih gospodarskih sistemov, ki so takrat bili v težavah.

Gospodarsko finančna elita pa je pripravila svoj predlog zakona o izbrisu družb in prenosu obveznosti izbrisanih družb na družbenike in delničarje za zaščito svojih interesov, brez javne razprave in ga »skrivala« pred širšo javnostjo ter »ukradla« naslov zakona, ki je bil v javnosti znan, in ga predložila poslancem v sprejem po hitrem postopku. S tem so finančne institucije, veliki gospodarski (državni) sistemi in država pridobili pravico kot darilo (do uveljavitve ZFPPod niso imeli pravice), da pridobijo ogromna sredstva, odvzeta malim podjetnikom, pretežno ustanoviteljem družinskih družb.

Drugače kot brezobzirne manipulacije in plenjenja zasebnega premoženja ni mogoče imenovati vseh teh dogajanj v zvezi s sprejetjem omenjenega zakona in njegovih posledic.

Nova oblast, ki se hvali in zatrjuje, da želi popraviti krivice iz preteklosti, ima zagotovo priložnost, da ugotovi obstoj opisane manipulacije in pove javnosti, zlasti pa tisočem oškodovancev, da so bili oškodovani in izigrani v svojem zaupanju v pravno državo in v poštene postopke sprejemanja zakonov.

Žal se bojim, da nova oblast ne bo izkoristila te priložnosti, da bi popravila nekaj, kar ima zgodovinski pravni pomen za kontinuiteto pravne države in zaupanje v pravo.

Prizadetost in trpljenje malih ljudi je drugotnega pomena za vsako oblast …

Šime Ivanjko