V preteklosti so mediji sporočali, da je na primer letalo srečno pristalo. Danes sporočajo le še, če je letalo prisilno pristalo izven letališča. Obširno pa poročajo ob vsaki letalski nesreči. Takšno poročanje ima lahko za posledico strah pred letenjem. Slabe novice in nenehna uporaba medijev nas spravljajo v stalni stres in ustrahovanje. Vprašujemo se, zakaj novice vsak dan slikajo bolj grobo sliko sveta, čeprav človeštvo kot celota še nikoli ni bilo bolje kot je danes.
Praviloma se jezimo na medije, katerim so glavne teme slabe novice. Naša jeza na medije je delno upravičena, vendar bi se bistveno bolj morali jeziti nase, saj nas slabe novice še kako privlačijo. Dejstvo je, da nam negativne novice niso ravno všeč, vendar jih najprej preberemo, zlasti na internetu oziroma na pametnem telefonu. Zavedamo se, da to škodi našemu zdravju, zlasti pa lahko razvije anksiozno psihološko motnjo, ki s svojo osredotočenostjo na negativne dogodke bistveno spreminja naše ocene tveganja, s tem da vidimo nevarnost tudi tam, kjer je dejansko ni ali pa je bistveno manjša.
Strokovnjaki že opozarjajo na zasvojenost ne samo z medijskimi objavami temveč tudi z obvestili na družbenem omrežju. Producenti novic pa to našo žejo po novicah vseh vrst izkoriščajo podobno kot prodajalci raznih opiatov.
V najnovejšem času so to nevarnost spoznali tudi klasični mediji in poskušajo s ti. konstruktivnim novinarstvom odpravljati negativni fokus medijskega poročanja, ki izkrivlja naš pogled na realni svet in podžiga nove strahove. Bistvo konstruktivnega novinarstva je, da ne da opušča tradicionalno poročanje o določenih problemih, ampak obstoječe modele poročanja po formuli “Kaj? Kdaj? Kdo? Kam?« dodatno nadgrajuje s »Kaj zdaj?«. Tako na primer če medij poroča o ogroženosti določene živalske vrste, so bralci ali gledalci zmedeni in čutijo nevarnost. Če ta ista informacija vsebuje tudi opis napora ljudi, da se ohrani ogrožena vrsta življenja, je občutek bralca ali gledalca bistveno bolj pozitivno optimističen in čutijo večjo potrebo po izmenjavi informacij o tem problemu. Razumljivo je, da za vse probleme ni moč najti rešitve, vendar bi se mediji morali usmeriti v iskanje rešitev omenjenega problema. Če bi novinarstvo upoštevalo omenjene nove pristope in bilo bistveno bolj usmerjeno v poročanje o pozitivnih dolgoročnih dogodkih, bi jim potrošniki njihovih storitev bili hvaležni za dobro počutje ob branju ali gledanju novic. Ob verigi slabih novic bralci oziroma gledalci čutijo neprijetno nemoč. Z opozorilom na možnosti rešitve problema se zagotavlja popolnejšo sliko našega sveta in se odpravlja negativni fokus v korist pozitivne bolj realne slike sveta.
Pri medijskem poročanju pogrešamo novinarstvo dobrega počutja, ki ne povečuje naučene nemoči, kot to opredeljujejo psihologi. Velika količina slabih novic pomeni tudi nenehen stres za naše možgane in nas vodi v izgubo družbene udeležbe, ki odseva v dejstvu, da ljudje ne verjamejo več, da lahko spremenijo stvari zunaj svojega neposrednega okolja.
Da bi zmanjšali našo obremenjenost z nepotrebnimi in negativnimi informacijami ter se znebili zasvojenosti, je treba ustvariti opomnik, da nehamo brati, se premaknemo od medijev na morebitno branje knjig ter si vzamemo odmor, kadarkoli se nam zdi, da smo preobremenjeni ali da izgubljamo fokus na iskanje resnice. Pri srečanju z mediji je nujna selekcija v korist vira informacij, ki je kognitivno manj obremenjujoč in se hkrati bolj osredotoča na pozitivno.
Vsakodnevni pritiski okolja z informacijami in potreba po stikih z ljudmi so pogosto vzrok za stalno prisotnost velikega števila uporabnikov na pametnem telefonu pri iskanju novic in komunikacije. V bistvu gre za beg zasvojencev od vsakodnevnih težav v informacijski sistem družbenih omrežij. Teh je več kot zasvojencev z drugimi drogami, vendar nihče tega ne opazi, še manj pa ugotavlja njihovo število.
Zasvojenost iskanja po pametnem telefonu je posledica notranje praznine zlasti osamljenih ljudi, ki se čutijo čustveno nagovorjene od neznanih oseb. To jim zagotavlja določeno vznemirljivo prijetnost virtualnih stikov, ki se jih pogosto sprejema kot realnost.
Oblikovanje lastnega pogleda na dejanski svet, ki temelji na jasnih in konkretnih dejstvih, ni samoumevno. Naši instinkti in podzavest, oblikovana z vsakodnevnim medijskim bombardiranjem, nas pogosto zaslepijo in negativno izkrivljajo pogled na svet.
Človeška zgodovina ima tako svetla kot temna poglavja, številna protislovja in veliko trpljenja, vendar pa tudi veliko več dobrega in naprednega. Ljudje kot bitja z visoko stopnjo razumske, socialne in duhovne inteligence smo se dolžni soočiti s protislovji in kritično obravnavati raznovrstne medijske novice ter razlikovati nevtralno poročanje od dramatičnih in izkrivljenih poročil, ki so namenjena ustvarjanju strahu in zmede.
Š. Ivanjko