Nad človeštvom se pojavljajo temni oblaki, ki mu lahko prinesejo blagoslovljeni dež ali pa povzročijo uničujoče poplave, pred katerimi ima človeštvo možnost obrambe le v utrjevanju trdnjave, ki utrjuje človeštvo od svojega začetka. To so moralno etične vrednote – bistvo civilizacije.
V vsakodnevnem življenju imamo pogosto težave z ločevanjem med moralnimi pravili in etičnimi načeli, ki varujejo moralno-etične vrednote, ki veljajo povsod in v vseh časih. Gre za dva tesno povezana koncepta, ki se nanašata na vrednote, norme in pravila, ki določajo naša ravnanja in odločitve. Oba izraza se pogosto uporabljata izmenično kot sinonima in imata podoben pomen, vendar se v svojih kontekstih razlikujeta.
S temi vprašanji smo zlasti imeli težave v obdobju socializma, ki je vedno poskušal, vendar neuspešno, uskladiti svojo ideologijo s pojavom moralno-etičnih vrednot v družbi. Marx je imel namen napisati posebno delo o vprašanju etike in morale v socializmu, vendar ni o tem ničesar napisal. Po vsej verjetnosti tega ni storil, ker je bil nedvomno strokovnjak za ekonomijo, ne pa za človeške in družbene vrednote, kar je tudi pripeljalo do sesutja socializma kot idealnega družbenega sistema.
Pojem etike se primarno nanaša na filozofsko disciplino, ki se ukvarja z raziskovanjem in razumevanjem, kaj je pravilno in kaj narobe v našem ravnanju z vidika moralnih vrednot in načel, ki vodijo naše odločitve in delovanje. Pri tem so v ospredju temeljna vprašanja o pravičnosti, dolžnosti, odgovornosti in vprašanja, kako se ravnati v določenih situacijah ter kako oblikovati moralno korektno družbo.
Med splošna etična načela štejemo zlasti:
1. Načelo spoštovanja človeške avtonomije, kot so: svobodna volja ob spoštovanju pravic, svobode in dostojanstva drugih;
2. Načelo pravičnosti, ki poudarja potrebo po enakosti, poštenosti in pravičnosti v našem ravnanju in zahteva enako obravnavanje drugih v enakih ali podobnih situacijah;
3. Načelo neškodovanja (neminem ledere), ki nas spodbuja, da se izogibamo povzročanju škode drugim, s katerim povzročamo trpljenje in fizično, čustveno ali moralno škodo;
4. Načelo dobrobiti, ki narekuje, da svoje ravnanje usmerjamo k dobrobiti drugih oziroma da drugim pomagamo in si prizadevamo za njihovo dobro;
5. Sodobna znanost šteje med pomembna etična načela tudi načelo vzdržnosti (odgovornega ravnanja), načelo sorazmernosti, načelo skrbi za okolje in drugo v skladu z različnimi etičnimi in filozofskimi teorijami ter versko in drugo družbeno tradicijo.
Moralna pravila pa nas spodbujajo k uveljavljanju moralnih vrednot in nam pomagajo odgovoriti na vprašanje, kaj je dobro oziroma slabo v vsakodnevnem življenju. Nekatere moralne vrednote so univerzalne in trajne, nekatere pa subjektivne in so običajno oblikovane oziroma se nanašajo na splošno sprejete ideale v določenem družbenem okolju, kot so: poštenost, spoštovanje drugih, dobrota, plemenitost, svoboda, odgovornost in drugo, kar nam pomaga graditi pravično, etično in moralno družbo. Moralne vrednote se razvijajo skozi čas in se lahko prilagajajo družbenim spremembam ter znanstvenim in filozofskim pogledom v vsakokratni družbi. Moralna pravila pa nas spodbujajo k uveljavljanju moralnih vrednot in nam pomagajo odgovoriti na vprašanje, kaj je dobro oziroma slabo v vsakodnevnem življenju.
Večina moralnih in etičnih norm je vsebovana v pravu, kot zapisana pravila, ki jih država varuje oziroma sankcionira v primeru njihovih kršitev, kar pa ne velja za tista moralna pravila in etična načela, ki niso vsebovana v pravu.
Vprašanje moralno etičnih vrednot v družbi postaja temeljno vprašanje uvajanja umetne inteligence v sodobno življenje človeka in od njega je odvisno, ali bo človek obvladoval fenomen umetne inteligence ali pa bo postal žrtev svoje ustvarjenosti, kot se je to večkrat zgodilo v človeški civilizaciji. Vztrajanje pri moralno etičnih vrednotah in njuno utrjevanje sta verjetno edini učinkoviti obrambi pred nadvlado umetne inteligence nad Človekom …
Š. Ivanjko