Ko razmišljamo o starosti, lahko govorimo o različnih vidikih, kot so fizično zdravje, duševno stanje, družbena vloga in življenjske izkušnje.
Pri tem ni odveč, da pogledamo, kaj nam govori Biblija, kot ena od najstarejših civilizacijskih in verskih knjig, največkrat prevedenih knjig na svetu, saj je prevedena v več kot 3.300 jezikov. Njena zgodovinska, kulturna in verska vrednost jo postavlja v središče verske prakse in razprav v krščanskem svetu.
Biblija vsebuje relativno veliko sporočil, ki govorijo o starosti, modrosti in spoštovanju do starejših. V njenih različnih delih lahko najdemo poučevanja, ki obravnavajo različne vidike staranja; od biološkega, za katerega je značilna zunanja vidljivost procesa staranja, kot so sivi lasje, oslabel vid in občutljivost na hlad, preko kronološke dobe, ki opredeljuje začetek staranja okoli 65. leta starosti (potreba po uporabi palice), funkcionalne starosti, ko moški ni več sposoben biti vojak (okoli 50. leta oziroma ženska po menopavzi) in končno do pozne starosti, prepoznane po tem, da človek zaradi starosti ne more pomagati sam sebi in tudi ne drugim.
Biblija posebej povezuje s starostjo pravičnost, modrost in dolgoživost. Biblijski je pravičen starec, ki vedno govori resnico, ne druži se s slabimi ljudmi, se ne krega, ne sprejema podkupnine in sprejema begunce, ki potrebujejo zaklonišče. S pravičnostjo je povezana modrost, ki jo starejši mora prenašati na mlajše, Bog pa oboje nagrajuje z dolgoživostjo. Biblija govori o osebnostih, ki bi naj živele več sto let, vendar se starost znižuje po vesoljni sorazmerno povečani grešnosti človeštva. Temeljno načelo je, da je telo zaradi grešnosti omejeno na 120 let starosti, duša pa je nesmrtna.
Zanimiva je opredelitev starcev modrecev, glede na to, da vsi starci niso modreci. Modreci so tisti, ki so modri s svojim znanjem in izkušnjami, ki so jih pridobili v dolgem življenju. Posebne vrste modrecev so poglavarji, ki so posebej pravični in pošteni pri vodenju ljudstva. Ob teh modrecih pa so še preroki, ki svojo modrost razlagajo v luči božjih napotkov.
V luči navedenih izhodišč Biblija vsebuje vrsto lepih stavkov o starejših; povezanost modrosti in dolgega življenja najdemo v stavku: “Dolgo življenje je v njeni desnici, v levici pa bogastvo in čast.” (Pregovori 3:16-189); o poučevanju o staranju beremo: “Ne zavrzi me ob času starosti; ko bodo moči opešale, me ne zapusti.” (Psalami 71:9); o povezovanju starosti in modrosti: “V starcih je modrost in dolga starost prinaša razumnost.”(Job 12:12;); skrb za starejše je poudarjena v stavku: “Prav tako se vi, mlajši, vrgite? vrzite? pod starejše. In vsi si med seboj nadenite ovijalko ponižnosti, kajti Bog se? prevzema prevzetnih, ponižnim pa daje milost.”(Nova zaveza, Prvo Petrovo pismo 5:5).
Biblija posebej posveča pozornost spoštovanju do staršev: »Spoštuj očeta svojega in mater svojo, da se podaljša tvoje bivanje na zemlji, ki ti jo dá Gospod, Bog tvoj.” (Biblija v 2. Mojzesovi knjigi 20:12, in 4. od Desetih zapovedi). Da je spoštovanje očeta in matere nekaj posebnega v biblijskem in civilizacijskem duhu, je drugi del te zapovedi, ki poudarja nagrado otrokom v obliki podaljšanja življenja, če spoštujejo roditelje.
Čeprav so bile biblijske misli zapisane pred okoli 3500 leti, pa nam zvenijo kot odlične smernice tudi danes, ko gre za spoštovanje starejših v družbi in zlasti spoštovanje do staršev. Zapisi v Bibliji odražajo poglede na starost, modrost in medgeneracijske odnose ne samo v krščanski tradiciji, temveč so namenjeni celotnemu človeštvu in nam še danes pomagajo razumeti odnos do staranja in starejših v naši družbi …
Če primerjamo odnos do starosti in starejših ljudi v preteklosti in danes, lahko ugotovimo, da je bila v zgodovini starost na splošno cenjena in so si mlajše generacije starejše izbirale za vzgled in identifikacijske vzornike. Danes je situacija obrnjena, saj sodobna družba favorizira mladost in se v bistvu starejši identificirajo z mladostjo. Današnji čas poveličuje telesno moč, hitrost in vzdržljivost, ambicioznost, storilnost in uspešnost ter lep, mladosten videz. Ljudje bi naredili vse za to, da bi ohranjali moč in mladostno podobo.
Starost je pogosto stigmatizirana in starejšim se pripisujejo različni enostranski stereotipi o tem, kako so vsi starejši ljudje enaki, starokopitni, konservativni, senilni, dementni, in predstavljajo družbeno breme. Ne preseneča, da se starejši v tretjem življenjskem obdobju pogosto tako tudi počutijo. Strah pred staranjem in zanikanje starosti izvirata iz predstav, da starost pomeni bolezen, vsestransko nazadovanje, upadanje zmogljivosti in smrt.