Ko na družbenem omrežju prebiram objave in gledam fotografije lepih trenutkov, čutim veselje, da smo narod srečnih ljudi in da smo uspešni. Kaj je biti srečen, je zelo težko opisati, in pogosto se sreča zamenjuje z veseljem ob določenem trenutku ali dogodku. O skrivnostih srečnega življenja ne vemo skoraj ničesar, čeprav veliko govorimo o sreči. Nekje sem prebral, da se razvija posebna »znanost o srečnem in zadovoljnem življenju«. Ob tem pa se sprašujem, kaj nas naredi srečne in izpolnjene in zakaj nekaterim ljudem življenje tako dobro uspeva, medtem ko so drugi polni malodušja in se zdijo obsojene na večno nezadovoljstvo.
Veliko bolj me zanima, kaj je to uspeh v življenju. Zagotovo je uspešno življenje lažje opredeliti, čeprav se razume na različne načine, odvisno od posameznika in njegovih vrednot, ciljev ter okolja. Osebno menim, da je uspešen tisti, ki se počuti človeško notranje izpolnjenega, srečnega in zadovoljnega z lastnimi odločitvami in dosežki. Postavljanje in doseganje pomembnih osebnih in poklicnih ciljev je za mnoge pokazatelj uspeha. To vključuje tako karierne dosežke kot tudi osebni razvoj, hobije ali dosežke na drugih področjih. Za uspeh v življenju so ključnega pomena podporni odnosi z družino, prijatelji in drugimi bližnjimi osebami. Pri tem psihologija posebej poudarja kvaliteto odnosov z ljudmi: 1) ki jih človek mora imeti rad, 2) ki jih potrebuje v vsakdanjem življenju, 3) katerim je učitelj ali mentor in 4) s tistimi, ki so njemu učitelji ali mentorji.
K uspehu v življenju pritiče telesno in duševno zdravje. Brez zdravja lahko postanejo drugi dosežki manj pomembni. Nekateri uspeh povezujejo s finančno varnostjo ali neodvisnostjo, vendar pri tem ne gre za materialno bogastvo, ampak dovolj sredstev za življenje brez stresa in negotovosti. Občutek uspeha se povečuje, ko človek prispeva k družbi, pomaga drugim ali deluje na način, ki izboljšuje svet. Uspešen človek vedno najde ravnotežje med različnimi vidiki svojega življenja – delo, prosti čas, družina, osebni razvoj – pri čemer se ne ve, ali je uspeh pogoj ali posledica. Dejstvo je, da je uspeh vedno povezan z notranjim mirom.
Uspeh v življenju ni enoznačen in ni nujno povezan s tem, kako nas vidijo drugi, ampak predvsem s tem, kako sami doživljamo svoje življenje.
In v katerem obdobju življenja naj bi bil človek uspešen?
Občutek izpolnjenosti, sreče in zadovoljstva z lastnimi odločitvami in dosežki lahko pride v različnih življenjskih obdobjih, odvisno od posameznika in njegovega osebnega razvoja, okoliščin ter vrednot. Vendar pa lahko ločimo nekaj splošnih trendov glede tega, kako se ljudje počutijo v različnih življenjskih fazah. V srednjem obdobju (od 30. do 50. leta) mnogi ljudje gradijo svojo kariero, ustvarjajo družino ali uresničujejo osebne ambicije. Če uspejo doseči svoje cilje, lahko občutijo veliko izpolnjenost. Običajno pa se v tem obdobju spopadajo z iskanjem ravnovesja med delom, družinskim življenjem in osebnimi interesi, kar je lahko vir nezadovoljstva in stresa. V tem obdobju človek išče ravnovesje med upravljanjem različnih življenjskih področij. Začenja se tudi vrednotenje lastnih dosežkov in začetek preizpraševanja, ali živijo življenje, ki jih resnično izpolnjuje.
V starejšem obdobju (po 60. letu) življenja ljudje pogosto precenjujejo svoje življenje. Če imajo občutek, da so živeli smiselno in v skladu s svojimi vrednotami, lahko občutijo globoko izpolnjenost oziroma nelagodje, če zaradi tekmovanja z drugimi niso dosegli svojih ciljev. V tej starosti se ljudje pogosto naučijo sprejemati življenje takšno, kot je. To obdobje je lahko čas, ko posamezniki najdejo notranji mir, če so se sprijaznili z lastnimi omejitvami in sprejeli svoje življenjske izkušnje. Občutek izpolnjenosti ni nujno vezan na določen čas v življenju, ampak je povezan z notranjo perspektivo posameznika, njegovimi pričakovanji, cilji in sposobnostjo, da sprejme svoje življenje takšno, kot je.
Po 80. letu starosti uspeh ne igra velike vloge, ker izzivi, povezani s staranjem, kot so zdravstvene težave in fizične omejitve, povečujejo potrebo po osebni sreči, ki jo iščejo v povezanosti z družino in skupnostjo. Uživajo v stikih z družino, vnuki in prijatelji. Ti odnosi so vir sreče, podpore in občutka pripadnosti. To so trenutki, ki so izredno dragoceni zanje, ne pa toliko za druge okoli njih. Ta razkorak, katerega se mlajši sploh ne zavedajo, starejše lahko boli. Sočasno pa je treba, da se v tem obdobju življenja učimo ceniti ljubezen in skrb, ki nam jo izkazujejo najbližnji, da ne govorimo posebej o odprtosti za pomoč drugih.
Mnogi starejši ljudje se v tem obdobju poglobijo v duhovne ali osebne refleksije, kar jim prinaša globlji občutek smisla in sprave z življenjem in smrtjo. Ta povezanost z nečim večjim od sebe lahko prinese notranji mir in zadovoljstvo. Posebej jih osrečuje občutek hvaležnosti za vse, kar so doživeli in dosegli, in poskušajo pozabiti na tisto, česar niso uspeli doseči. Postajajo mirnejši, ne obremenjujejo se več s kariernimi ali družbenimi dosežki, najraje uživajo v miru in tišini. Cenijo preproste užitke, kot so narava, dobra hrana, prijeten pogovor ali toplo sonce. Namesto strahu pred smrtjo sprejemajo svojo minljivost, kar prinese globok občutek notranjega miru.
Mnogi starejši ljudje dosežejo to fazo z globoko hvaležnostjo in spokojnostjo, kar jim prinaša občutek izpolnjenosti in sreče. To je največji življenjski uspeh …