Ko smo bili mladi, smo razmišljali, kako izpolniti svoje življenje. Kaj je sploh izpolnjenost življenja. Tudi sedaj, ko sem že v obdobju, ko imam neke predstave o tem, kaj to pomeni v življenju posameznika, sem negotov pri odgovoru na to vprašanje. Ko so mi študenti postavili tovrstna vprašanja, sem vedno poskušal napeljati razgovor ne o izpolnjenosti življenja kot takega temveč izpolnjenosti pravniškega poklica. To mi je bilo bližje in verjetno tudi za študente bolj zanimivo.
V literaturi se izpolnjenost življenja opredeljuje kot občutek zadovoljstva, sreče in smisla, ki ga posameznik doživlja v svojem življenju. To je stanje, ko posameznik čuti, da ima njegovo življenje vrednost in da je, oziroma je bilo vredno živeti z vidika osebnega razvoja, iskanja samega sebe in nenehnega učenja, rasti in izboljšanja svojih sposobnosti ter doseganje osebnih ciljev. Vrednost človeka, kot bitja odnosov do drugih, je v kakovostnih odnosih z družino, prijatelji in drugimi za njega pomembnimi osebami. Ti odnosi so zlasti v razmerju: prvič do tistih, ki so nas učili, nam nudili podporo in ljubezen; drugič do tistih, katere smo mi učili, jim nudili podporo in ljubezen; tretjič do tistih, ki so nam vedno pripravljeni priskočiti v pomoč, ko jo potrebujemo; in četrtič tistih, ki smo jim mi pripravljeni pomagati, ko so v težavah. Izpolnjenost v življenju je odvisna tudi od zdravja in dobrega počutja. Človeške izpolnjenosti ni brez skladnosti življenja z lastnimi prepričanji, vrednotami in iskanja globljega smisla življenja. Izpolnjenost prostega časa s hobiji in zanimanja za določena vprašanja, ki ponujajo človeku zadovoljstvo, veliko prispevajo, da se človek počuti kot izpolnjeno bitje.
Glede poklicne izpolnjenosti nasploh pa velja poudariti, da poklicne izpolnjenosti ni, če prej omenjene splošne sestavine niso prisotne. V sodobni družbi se vse bolj uveljavlja dojemanje, da je vrednost celotnega človeškega življenja praktično v opravljanju poklica, kar pa je zelo verjetno zgrešeno. Izpolnjenost v poklicnem življenju je občutek zadovoljstva, smiselnosti in dosežkov, ki jih človek doživlja pri opravljanju poklicnega dela.Poklicna izpolnitev zahteva, da je poklicno opravljanje avtentično in motivirano in da prispeva k osebnemu razvoju, zlasti pa občutku zadovoljstva. Poklicno delo, ki prispeva k poklicni izpolnitvi, zahteva priznanje in cenjenje družbenega okolja, kot je občutek vrednosti in motivacije. Posebej ta občutek podpira nenehno učenje in obvladovanje novih znanj oziroma veščin, pozitivne ocene nadrejenih. Poklicno napredovanje in prizadevanje za poklicno izpolnitev ne sme ogrožati zasebnega življenja.
Občutek, da delo prispeva k nečemu večjemu ali pozitivnemu, je ključen za dolgotrajno poklicno izpolnitev, h kateri prispevajo še sposobnost samostojnega odločanja in prevzemanja odgovornosti za svoje delo, primerna finančna nagrada in varnost opravljanja poklicnega dela.
Glede poklicne izpolnjenosti pravnika pa so v ospredju visoka odgovornost za posledice pravnega dela, status pravnika v družbenem okolju, možnost in odgovornost za vplive poklicnega dela na družbo v celoti. Iskanje in zagovarjanje pravičnosti v družbenih razmerjih s pravom je ena težjih sestavin izpolnitve pravniškega poklica. V sodobnih družbenih odnosih se pravičnost namerno zanemarja in zamenjuje s pravnimi normami, ki so pogosto v nasprotju s pravičnostjo. S tem ko pravniki prispevamo k pravičnosti, ki ni v skladu z zakonom, to povzroča neverjetno težko stresno stanje pravnika.
Glede na to, da je pravo dinamično področje, ki se nenehno razvija s spreminjajočimi se zakonodajnimi predpisi in sodno prakso, se zahteva od pravnikov, da se stalno izobražujejo in nadgrajujejo svoje znanje, kar prispeva k osebni poklicni izpolnitvi. Pri tem pa jih obvladovanje interakcij s strankami, sodniki, kolegi in nasprotniki poklicno obogati.
Spoštovanje etičnih standardov in integriteta sta temeljna za vsak poklic, vendar je posebej izpostavljena prav pri pravniškem poklicu. Delo v skladu z visokimi moralnimi in etičnimi standardi prispeva k občutku osebne izpolnjenosti in zadovoljstva. Prav tako je nenehno spraševanje o lastnih vrednotah in etičnih odločitvah stalnica integritete v omenjenem poklicu.
Ključno v iskanju izpolnjenega življenja, in zlasti pri poklicni izpolnjenosti, je, da najdemo način, kako uskladiti svoje življenjske in poklicne cilje z osebnim zadovoljstvom in življenjskim ravnovesjem, vendar vedno v skladu z etično moralnimi normami ter poklicnimi standardi, kar vodi k trajni življenjski in poklicni izpolnitvi ter uspehu kar koli že to pomeni v življenju in v poklicu.