Dne 9.5.2021 se v prostorih Državnega sveta prvič slišala beseda obsojanja napak pravosodja, kateremu je sledil zakonodajalec z nerazumnim in nesorazmernim kaznovanjem podjetnikov, ki so zaupali v zakon, da kot družbeniki in delničarji odgovarjajo za obveznosti družbe le svojim vložkom ne pa tudi zasebnim premoženjem. Da je Zakon o finančnem poslovanju podjetij iz 1999 leta bil nerazumen, dokazuje dejstvo, da ga ne pozna nobena država Evropi in da je nasprotju s temeljnimi načeli podjetniškega poslovanja. Da je nesorazmeren pa dokazuje trikratno sprejetje sprememb in dopolnitev omenjenega zakona v Državnem zboru s katerimi so se odpravljale določene napake. S tem zakonom, pa Državni svet, kot predlagatelj Predloga zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23.7.1999 do 16.11.2011, predlaga po 22.letih Državnemu zboru 4. obravnavanje odškodninskih posledic tega zakona. Ne gre samo za omejeno minimalno odškodnino za pretrpljeno premoženjsko škodo, temveč za priznanje Republike Slovenije za napako, kajti veliki del družbe in zlasti mediji, zaradi nevoščljivosti, nerazumevanja in nasprotovanja delovanju temeljnega ustavnega načela svobode gospodarske pobude, ki je »kraljevski paragraf« podjetništva so doslej opravičevali pravosodje in zakonodajalca.
Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je, ob obravnavi pobude za podporo omenjenemu Predlogu zakona povedal pošteno in odkrito zakaj podpira plačilo odškodnine prizadetim družbenikom in njihovim družinam po postopku , ki ga predvideva ta predlog.
»Državni svet zopet orje ledino pometanja pod preprogo, nečednosti, ki jih je povzročila država svojim državljanom. In da ne bom melodramatičen in bil obtožen, je vendar potrebno izreči, da smo predstavniki različnih vej oblasti zelo občutljivi na to, če nekdo ocenjuje naše delo. Da nekatere izvršne oblasti izjemno ostro reagirajo, kadarkoli se postavi pod vprašaj kakovost njihovega dela. Jaz popolnoma jasno, javno povem, da je pravosodje v tem primeru popolnoma zatajilo. Da je opustilo dolžna ravnanja, ni izvajalo stečajev in s tem prisililo politiko v ubiranje bližnjic. Zakonodajalec je ubral bližnjico, da bi prekinil dolžniške vlakce, in tukaj so kratko potegnili tretji člen v tem trikotniku odnosov, državljani Republike Slovenije, ki so ukvarjali z gospodarsko dejavnostjo. Pa to še ni tako slabo. Slabo je to, da je bila napaka ugotovljena. Še slabše je to, da je pravosodje trmasto vztrajalo in zavlačevalo postopke, ko bi bile lahko napake in trpljenje teh ljudi odpravljene. Sodba Ustavnega sodišča, Vrhovnega sodišča, razveljavljeni posamezni členi zakona in kozmetični popravki, ki pa bistva krivice niso odpravili, kažejo slabost nekega sistema, ki ni sposoben ali pa voljan priznati svoje napake. Če ta steber oblasti ni sposoben priznati svojih napak in jih popravit in trmasto žogico pošilja čez mizo zakonodajalcu, zakonodajalec pa, iz ne vem kakšnega razloga ne upa popraviti napake in ni pozval k odgovornosti tistega, ki je opustil dolžno ravnanje, potem je v tej državi nekaj narobe. Ne gre za evre, gre za žive ljudi, gre za njihove usode. Gre za družinska podjetja, ki so pošteno poslovala, gre za potuho državnim podjetjem, ki so jih spravila v ne zaviden položaj in zdaj ti ljudje po sili zakona o izbrisanih nimajo pravic izterjati svojega denarja, od njih se pa terja denar za poplačilo njihovih dolgov, čeprav korporacijsko pravo tega tudi v tistem času ni omogočalo. In to v se je znano zakonodajalcu in pravosodnemu sistemu. In vsi trmasto molčijo in se izogibajo odgovornosti. In ko smo načeli to vprašanje, popravek krivic, sem dobil nekaj telefonskih klicev, vprašanj, koliko bo to stalo proračun. Jaz po pravici povem, da me prav malo briga, koliko ga bo to stalo. Naj tisti, ki skrbijo za proračun, to izterjajo od pravosodja, ki ni opravljalo svoje naloge in zakonodajalcu iz tistega časa, ko so sprejeli protiustaven zakon, namesto da to plačujejo ljudje, ki so bili nedolžni. Nikoli in nikdar ne bom trdil, da med tistimi, ki so bili izbrisani, ni bilo tudi dosti takih, ki so namenoma povzročali dolgove in jih niso imeli nikoli namena plačati, ampak če zaradi negativnega ravnanja tisoč kriminalcev obsodimo enega, ki ni kriv, je to narobe. Tukaj pa je bilo zaradi kriminalnega ravnanja posameznikov bilo obsojeno tisoče drugih, ki niso bili ničesar krivi. Jaz vas prosim, da to zakonodajno iniciativo podprete, tako da lahko Državni svet z vzdignjeno glavo pove, da smo tisti, ki zastopamo civilno družbo, tudi napram stebrom oblasti, ki brez vsakega kačka sramu svoje napake pometa pod preprogo in jih ne želijo popraviti. Verjamem, da bo v Državnem zboru ostra debata okrog tega vprašanja, okrog tega zakonskega predloga. Tistim, ki jih tako zelo skrbi proračun, naj povem, da je predlog zakona koncipiran tako, da bo država v kar najmanjšem delu poravnavala svojo škodo in neprimerljivo manjšem in z neprimerljivo manjšimi posledicami, ki so jih utrpeli nedolžni ljudje ob sprejemanju tako nekakovostne in celo protiustavne zakonodaje. Še enkrat vas prosim, da ta predlog zakona podpremo in da se tem ljudem vrne če drugega ne ugled, če jim že ne moremo vrniti vsega tistega pomanjkanja, ki so ga bili deležni zavoljo plačevanja nečesa, kar v resnici niso bili dolžni.
Na glasovanje dajem predlog zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23.7.1999 do 16.11.2011, kot ste ga prejeli po elektronski pošti.
Glasovanje je zaključeno. Prisotnih je 35 državnih svetnic in svetnikov. Za je glasovalo 32 državnih svetnic in svetnikov, proti ni glasoval nihče. Ugotavljam, da je predlagano mnenje Državni svet sprejel z 32 glasovi za in nobenim glasom proti. »
Š. Ivanjko