V teh dneh me je več ljudi opozorilo in poklicalo, naj si ogledam TV oddajo na Slo1 dne 30. januarja 2025 ob 21h na nacionalni televiziji na prvem programu pod naslovom G. Bates proti Pošti.
Gre za resnično zgodbo poštnega škandala in sodne zmote, v kateri je bilo oškodovanih 550 oškodovancev v Veliki Britaniji.
Ta zgodba je neverjetno podobna zgodbi, ki se je zgodila v Sloveniji z izbrisanimi pravnimi osebami in zakonskim prenosom plačila obveznosti izbrisanih pravnih oseb na družbenike oziroma delničarje.
Poskušal bom opisati obe zgodbi in ju primerjati tako, da bom ob opisanih dejstvih v oddaji podal pojasnila, kaj se je zgodilo v Sloveniji.
Zgodba v Veliki Britaniji se je začela leta 1999 z uvajanjem računalniškega programa Horizon v poštni sistem, ki so ga morale uporabiti vse poštne poslovalnice, katere so bile v lasti zasebnikov. Napaka, ki se je ugotovila po 25 letih, je bila v računalniškem programu, za katero je vodstvo Pošte vedelo, vendar jo je prikrivalo. Računalniški program je pri določenih poštnih poslovalnicah izkazoval mesečni manko v blagajni, za katerega pa lastniki poštnih poslovalnic niso mogli pojasniti, kako je nastal.
V Sloveniji se tudi začenja podobna kriminalna zgodba leta 1999 s sprejetjem Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), na podlagi katerega je bilo izbrisanih tisoče praviloma družinskih podjetij iz sodnega registra, pri čemer je zakon določal, da morajo obveznosti izbrisanih družb plačati njihovi družbeniki oziroma delničarji. Tudi v Sloveniji se je prikrivalo, kako je bil ta zakon sprejet, in se je šele po 25 letih ugotovilo, da sta Ministrstvo za finance in strokovna služba Vlade RS, mimo vedenja Vlade in po sprejetju sklepa vlade o vsebini predloga @omenjenega zakona, pripisala @določbi o prenosu obveznosti plačila izbrisanih družb na družbenike oziroma delničarje. Tako kot v Britaniji vzrok škode ni bil v odločitvi vodstva Pošte temveč v njegovem prikrivanju računalniške napake v delovanju računalniškega programa, tudi v Sloveniji ni Vlada sprejela predloga, s katerim so bile prenesene obveznosti izbrisane družbe na družbenike ali delničarje, temveč je to storila strokovna služba vlade mimo Vlade, ki pa je to prikrivala 25 let. Britanska Pošta je kljub računalniški napaki obremenila in tudi izterjala manko, tako kot je slovensko sodstvo na podlagi zakona izterjalo plačila obveznosti izbrisanih družb.
Kljub temu, da v Britaniji oškodovanci niso vedeli za vzrok manka, so bili dolžni, na podlagi pogodbe o najemu poslovalnice, nadoknaditi manko. Pri tem v oddaji zelo prizadeto pripovedujejo oškodovanci, ki so zaradi nadomestila manka izgubljali premoženje, stanovanja, morali delati tudi po ukokojitvi, da bi plačali dolg.
Navajam nekaj izjav iz TV oddaje: «Doživela sem pekel, pravi pekel.« »Morala sem pokriti ta manko, mama je šla na banko in vzela kredit.« »Naše življenje se je obrnilo na glavo, nekateri so izgubil hišo, delati smo morali kljub upokojitvi, da bi vrnili to, kar smo si sposodili od sorodnikov, nekateri so se ločili, bilo je, kot bi bili v vojni, stres nas je uničeval, bil je to pravi pekel in takrat smo vedeli, da je treba nekaj ukreniti.« »Nikoli ne boste mogli povrniti ljudem tega, kar so preživeli, in nikoli jim ne boste mogli vrniti vseh teh let trpljenja, ki so ga morali prenašati,« je dejal gospod Bates, ki je vodil britanske oškodovance. Zanimivo je, da je član britanskega parlamenta osebno obiskoval oškodovance in zbiral dokazila ter organiziral posebno parlamentarno preiskavo, ki je ugotovila, na podlagi strokovnih mnenj, da je Pošta vedela za napako, vendar ni ukrepala. To je tudi bila podlaga za sodno odločbo v korist oškodovancev.
Podobno je govorilo tisoče slovenskih oškodovancev, in jih še vedno slišimo, saj več sto prizadetih plačuje omenjene obveznosti še danes. Po informacijah CINIP je v preteklih 25 letih 12 slovenskih družbenikov – obupancev storilo samomor. Nekaj deset izjav slovenskih oškodovancev je objavljenih v monografiji: Š. Ivanjko, Zakaj ste nas kaznovali, Kulturni center v Mariboru, 2021 in v angleški izdaji, dopolnjeni z novimi ugotovitvami o podtaknjenem tekstu predloga zakona. Angleška izdaja z naslovom WHY HAVE YOU PUNISHED US je namenjena pritožbenim organom Komisije EU.
V Sloveniji ni pričakovati, da bi poslanec našega Državnega zbora obiskoval oškodovance in se zavzel za ugotavljanje napak in odškodninsko odgovornost države. (Tukaj moram omeniti gospoda Matjaža Frangeža, ko je bil poslanec leta 2011 in je kot predlagatelj zakona uspel odpraviti omenjane podtaknjene določbe iz ZFPPod za bodoče primere izbrisa. V nasprotju z gospodom Frangežem pa je gospa poslanka NN, ki je v razpravi leta 2021 v Državnem zboru pri drugi obravnavi predloga ZOKIPOSR bila žaljiva do oškodovancev. Pri tem pa omenila, da je ona leta 1999 delala na Okrožnem sodišču v Ljubljani, ki je bilo, skupaj s Sodniškim društvom, pobudnik za sprejetje ZFPPod. Ne morem trditi, da je gospa NN bila zraven pri izpeljavi dobro premišljene podtaknitve spornih zakonskih določb v sprejetje po hitremu postopku.)
V Britaniji so se oškodovanci organizirali in vložili kolektivno tožbo, in ob angažiranju odvetnika je sodišče po 25 letih oškodovancem dosodilo odškodnino.
Tudi v Sloveniji so se oškodovanci organizirali v zavod CINIP in zahvaljujoč njegovemu zavzemanju je Državni zbor sprejel v letih 2007, 2011, 2018 in 2021 zakone, s katerimi je potrdil odgovornost države za napako, storjeno s sprejetjem ZFPPod, vendar brez znanja, da sta sporni določbi bili podtaknjeni. V letu 2021 je bil sprejet ZOKIPOSR, na podlagi katerega bi naj oškodovanci dobili 60 % odškodnine za plačila za obveznosti izbrisanih družb, ki so jih opravili iz svojega premoženja. Pri sprejemanju ZOKIPOSR pa je skupina poslancev vnesla amandma, na podlagi katerega v preteklih treh letih državno odvetništvo ni izplačalo nobene odškodnine niti enemu od tisočev oškodovancev. Z amandmajem je bilo namreč določeno, da odškodnino lahko prejme le tisti družbenik, ki je v postopku izbrisa družbe iz sodnega registra povzel vse možne ukrepe in da v postopku ni imel odvetnika.
Težko je sprejeti dejstvo, da v pravni državi država prepove sodelovanje odvetnika na strani nasprotnika pri uveljavljanju svoje pravice. To je po vsej verjetnosti svetovni unikum.
Britanski oškodovanci so se po 25 letih veselili zmage zoper Pošto in so dobili odškodnino. Slovenski oškodovanci so po 25 letih borbe šele na začetku svoje kalvarije. To je razumljivo, saj se je lažje boriti zoper velik sistem kot je Pošta , kot se boriti zoper državo, ki je v lasti določene interesne skupine, katera zna državo in celotni njen »demokratični« nadzorni sistem obiti in jo preprosto prinesti okrog …