Bistvena sestavina človekovega življenja so spremembe. Ena od težjih zahtev človeku je nenehno prilagajanje spremembam. Posebej to velja v starosti, ki zahteva številne prilagoditve in je ena od največjih sprememb, gledano s celote človekovega življenja.
Te spremembe so notranje in zunanje in jih opredeljujemo kot improvizirani dodatki v starosti. Na splošno so to prilagoditve in spremembe, ki jih ljudje naredijo v starosti, da bi izboljšali svoje življenje, ko se spopadajo s starostnimi izzivi ali omejitvami.
Zunanje prilagoditve so na primer: pripomočki za mobilnost (hojice, invalidski vozički, oprijemalni pripomočki, dvigala ali naprave za lažje premikanje …); prilagoditve doma: (namestitev ročajev za lažje vzpenjanje in spuščanje po stopnicah, prilagoditve kopalnice za večjo varnost, višji sedeži in podobno); pametna tehnologija (naprave za nadzor zdravstvenih stanj, pametni domači sistemi za varnost ali pomoč, aplikacije za sledenje zdravstvenega stanja, ki olajšajo spremljanje zdravja); socialna podpora (povezovanje s skupnostjo, sodelovanje v klubih ali organizacijah za starejše, redno druženje z družino in prijatelji); pomoč na domu (storitve pomoči na domu, kot so zdravstvena nega, pomoč pri vsakodnevnih opravilih, storitve čiščenja in podobno) in prilagojena prehrana in vadba (diete, ki ustrezajo starostnim potrebam, prilagojene vadbe za ohranjanje gibljivosti in splošnega zdravja).
Vse našteto izboljša kakovost življenja v starosti in omogoča posameznikom, da ostanejo neodvisni ter se počutijo udobno in varno v svojem vsakdanu.
Notranje prilagoditve: Nič manj pomembni niso improvizirani dodatki na duhovnem področju, ki prav tako vključujejo različne improvizirane dodatke ali prilagoditve, ki ljudem v starosti pomagajo ohranjati in izboljševati njihovo duhovno dobrobit. Ti dodatki so npr. v obliki preprostih tehnik meditacije, vključujoč tudi molitev za umirjanje uma in iskanje notranjega miru. Pomembna je tudi povezava z naravo, kot so sprehodi v naravi, vrtnarjenje, opazovanje ptic ali druge dejavnosti, ki omogočajo stik z naravo in poglobitev duhovne povezanosti z okoljem. Branje duhovnih spisov, motivacijskih knjig, poezije ali drugih besedil, ki lahko vzbudijo notranjo rast in premislek. Starejše pomirja povezovanje z enako mislečimi ljudmi, udeležba v duhovnih skupnostih, verskih ali drugih duhovnih srečanjih, kjer lahko delijo svoje izkušnje in se učijo od drugih. Za boljše razumevanje sebe in svojih duhovnih potreb je koristna samorefleksija, npr. vodenje dnevnika ali zapisovanje misli in izkušenj. Improvizirani dodatki na duhovnem področju niso nujno omejeni na verske ali tradicionalno duhovne prakse, čeprav se ljudje v starosti radi vračajo k razmišljanju o verskih vprašanjih, zlasti če so se kot otroci srečali z verskim poukom. Tudi ljudje brez verske pripadnosti ali neverniki lahko razvijejo svoj lasten koncept duhovnosti ali načine za negovanje svojega notranjega miru in duševnega blagostanja.
Zelo pomembne duševne vsebine v starosti so: sprejetje situacije, pozitivna razlaga situacije in moč upanja. Sprejetje situacije je posebna oblika predelave obremenilnih dogodkov. Pojavi se v situacijah, ki se jim ne da izogniti in terjajo določene samoodpovedi. Sprejetje težav ne pomeni pasivne vdanosti, temveč je lahko zelo aktivno dejanje, s katerim si posameznik olajša pritiske. (… »Imeti pogum, da spremenimo stvari, ki jih lahko spremenimo, moč, da sprejmemo stvari, ki jih ne moremo spremeniti, in modrost, da razlikujemo med tem dvojim …«)
Pozitivna razlaga situacije pomeni poudarjanje pozitivnih vidikov obremenilnih dogodkov oz. dajanje manjše pozornosti negativnim vidikom. Pri tem ni mišljeno potiskanje neugodnih vidikov situacije v nezavedno (kot obrambni mehanizem), temveč gre za zavestno spremembo zornega kota gledanja na dogodek, namreč tako, da dobijo dobre strani večjo težo kot slabe. Posameznik se lahko ob tem še kako zaveda težkih izgub. Pogosto si pomagamo tako, da se primerjamo z ljudmi, ki so preživeli sorodne ali še težje izkušnje. Tudi zanašanje na lastno sposobnost in izkušnje je lahko izvor pozitivnega tolmačenja težkih situacij.
Upanje je najbolj človeški čustveni vzgib in je nasprotje čustvu strahu. Upanje je posebno ugodno v situacijah, v katerih posameznik nima možnosti za spremembe situacije. To je prepričanje, da ima vse, za kar živimo, sreča in žalost, zmage in porazi, svoj smisel. Upati pomeni živeti v sedanjem trenutku, v katerem se lahko zgodi kar koli. Tisti, ki upa, vedno znova začenja.
Tako vernim kot nevernim so v starosti blizu tudi vprašanja morale in etike ter filozofije.
Danes imamo lahko veliko pomoč v aktivnostih na družbenem omrežju, ki je odkritje za mnoge, vključujoč tudi podpisanega. Na družbenem omrežuje je sicer veliko neuporabnega, zavajajočega, vendar je s premišljeno selekcijo mogoče izbrati vrsto zanimivih idej in spoznanj.
Prepričan sem, da bodo starejši s pridom koristili pomoč orodja, kot je umetna inteligenca, kajti razgovori z neznanimi sogovorniki, ki jih omenjena inteligenca pošilja v naše domove na računalniške ekrane, so neverjetno zanimivi, saj vedno vljudno odgovorijo na vsako vprašanje, četudi niso prepričani, da je odgovor vedno pravilen. Tudi pri pisanju tega sestavka sem se posvetoval z neznancem iz umetne inteligence in priznam, da mi je veliko pomagal, in sem mu hvaležen.