Ob izteku leta in začetku novega delamo bilanco predvsem z vidika, ali smo v preteklem letu tako ali drugače rasli na različnih področjih. Predvsem nas zanima kvantiteta materialne rasti, ki jo prikazujemo skozi različne statistične podatke. V družbi kot celoti smo obsedeni z gospodarsko rastjo tako v preteklosti kot v bodočnosti. Vsak dan poslušamo v medijih in izjavah naših oblastnikov napovedi o bodoči rasti. Vsak pozitivni podatek nas razveseljuje, negativni pa nas straši. Zlasti nas je strah pred izgubo. Na tem temelji na primer celotni sistem zavarovalništva. Znano je, da nas porazi prizadenejo dvakrat bolj, kot uživamo v zmagah. Izguba boli, pridobitev nas osrečuje. Miselnost »višje, hitreje, dlje« nas dela nervozne, ker mi nismo med tistimi, ki so uspešni, hitrejši, srečnejši. Primerjanje je balast, katerega se ne moremo otresti.
Zanimivo, nikjer nisem prebral, da bi se na koncu izteklega leta vprašali, ali smo v preteklem letu postali boljši ljudje, kar koli že to pomeni … Prav tako nisem slišal, da bi si zastavili cilj za naslednje leto postati bolj čuječni zase in za druge …
Čeprav so naša pričakovanja glede novega leta precej različna glede na posameznika, pa vendar obstajajo nekatera skupna pričakovanja, ki nas pogosto povezujejo z začetkom novega leta. Ob prehodu iz starega v novo leto vidimo naslednje leto predvsem kot priložnost za začetek nečesa novega; zastavljanje novih ciljev, spreminjanje življenjskega sloga, začetek novega zanimanja ali celo spreminjanje svojega odnosa do določenih stvari in ljudi. Znane so novoletne zaobljube, ki se praviloma ne uresničujejo. Upamo, da bo novo leto prineslo pozitivne spremembe v našem življenju, kot so izboljšanje odnosov, napredovanje na poklicni poti, povečanje blaginje in podobno.
Starejši doživljamo novo leto s pozitivnostjo in radovednostjo, tudi z določeno stopnjo melanholije ali celo stresa. Za nas starejše je to čas oziranja na preteklo leto, razmišljanja o dosežkih, izzivih in izkušnjah ter si postavljamo vprašanja, kaj nas čaka v prihodnosti. To obdobje pri nas starejših sproža globoke občutke refleksije in samopreverjanja, tudi nostalgije, saj se spominjamo preteklih novoletnih praznovanj, tradicij in dogodkov, ki so nam po človeški plati bili bližji kot današnje proslavljanje, povezano s potrošniško mrzlico. V teh dneh se poglabljamo v družinske vezi, druženja s sorodniki in vnuki ter cenimo skupne trenutke. Praznična obdobja pa lahko pri starejših poudarijo tudi občutke osamljenosti.
Kljub prisotnim določenim negativnim občutkom, ki so povezani s starostjo, pa tudi starejši ohranjamo optimizem in upanje v prihodnost, prehod v novo leto dojemamo kot priložnost za nove izkušnje, uresničevanje neizpolnjenih ciljev in še naprej uživanje v življenju, povezanem z opuščanjem nam nekoč tako “pomembnih stvari”…
Z upanjem, da si vletu 2024 ne bomo prizadevali le za neskončno materialno rast, temveč za rast človečnosti do sebe in drugih, vas želim spodbuditi, da v novem letu premišljamo, kako postati boljši ljudje …
Š.Ivanjko