Pisati v enem jeziku je umetnost, pisati v dveh pa prava mojstrovina. Božidar Brezinščak Bagola se kot dvojezični avtor giblje med dvema svetovoma, vsakim s svojo zgodovino, kulturo in jezikovnim bogastvom. Njegova dela raziskujejo meje jezika, medtem ko skozi pisanje ustvarja prostor, kjer se srečujeta dve različni kulturi. Ta edinstven pristop ne bogati samo književnosti, ampak tudi odpira nova vprašanja o identiteti, pripadnosti in izražanju. Njegov bogat književni opus vključuje romane, eseje in kratke zgodbe, ki jih piše v obeh jezikih, obenem pa se kot prevajalec posveča prenosu del med kulturami. S tem odpira vrata za literarno občinstvo in tudi za globlje razumevanje jezikovnih in kulturnih razlik. Njegovo delo, kot avtorja in prevajalca, je nepogrešljivo pri gradnji mostov med svetovoma, ki bi drugače ostala ločena. Njegov književni opus je globoko prežet z izkušnjo življenja ob državni meji (Hum na Sutli, HR – Rogatec, SLO), kjer se prepletata dva naroda in dve kulturi. Z izjemnim občutkom za intimo pripoveduje o svoji družini, življenju na tem edinstvenem geografskem in kulturnem stičišču, ter o globokih osebnih trenutkih, ki jih zaznamuje bivanje med dvema svetovoma. Njegovo pisanje je kot most, ki ne povezuje le jezikov, temveč tudi ljudi, zgodbe in kraje, ki so vpeti v zgodovino in sedanjost obmejnega življenja.
Božidar Brezinščak Bagola je hrvaški in slovenski pisatelj, član Društva hrvaških književnikov in častni član Slovenskega društva pisateljev. Rodil se je leta 1947 v občini Hum na Sutli, Hrvaško Zagorje. Študiral je v Ljubljani, Zagrebu, Münchnu in Beogradu. Diplomiral je na Teološki fakulteti v Zagrebu 1974, in na Filozofski fakulteti v Beogradu 1978. Prve pesmi je objavil leta 1968 v Novem Sadu (Polja) in Ljubljani (Študentska tribuna).
Piše v hrvaščini in slovenščini. Slovenske pesmi in zgodbe je objavljal v radijski oddaji Literarni nokturno, ter v časopisih in revijah: Klic časa, Razgovori,Tribuna, Problemi, Dialogi, Prostor in čas, Sodobnost, Obrazi, Most, Mladika, Zvon in Locutio. Prva pesniška zbirka v slovenščini Samoobsodba mu je izšla v ediciji Pota mladih pri Mladinski knjigi v Ljubljani leta 1974, druga, z naslovom Moje slovenske izkušnje, pri Mohorjevi družbi Celje leta 2003, in tretja, z naslovom Tu in tam čez mejo, pri Literarni družbi Maribor 2015.
V zadnjem obdobju je s svojim literarnim ustvarjanjem večkrat nastopal v Sloveniji. Tako je bil gost na tribuni v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu v Ljubljani, ki mu je 10. junija 2024 pripravila literarni večer, posvečen njegovi poeziji in prevajanju. Pozdravni govor je imela tajnica in odgovorna urednica Matice slovenske dr. Ignacija Fridl Jarc. O njegovem prevajanju slovenskih del v hrvaščino so spregovorili akademik in pesnik dr. Boris A. Novak, pesnik in literarni kritik dr. Brane Senegačnik, romanopisec in pesnik dr. Miklavž Komelj ter filozof in esejist dr. Peter Kovačič Peršin. Izvoljen je bil za častnega člana Društva slovenskih pisateljev in Matice slovenske.
Te dni je v Zagrebu izšla njegova knjiga VOLJA DO ŽIVLJENJA (eseji, potopisi, razgledi in pisma), v kateri avtor iz prve osebe in skozi medsebojno povezane avtobiografske fragmente izpisuje pomembne strani kulturne in družbene zgodovine Hrvaškega Zagorja in Hrvaške v njuni organski povezanosti predvsem z slovenskim, pa tudi širšim južnoslovanskim sosedstvom( srbskim, bosansko -hercegovskim in makedonskim. Predgovor h knjigi je napisal hrvaški filozof prof. dr. Hrvoje Jurić.