Društvo za medijsko kulturo, kot edino tovrstno društvo v Sloveniji, je bilo ustanovljeno na pobudo dosedanjega predsednika prof. dr. Šime Ivanjka pred 20. leti oziroma natančneje 14.9.1998.
Ustanovitev društva sovpada z obdobjem zelo hudih medijski obtožb raznih mariborskih strokovnjakov, ki so poskušali reševati zdrava jedra v takratnem propadanju mariborskih podjetij, po sistemu padanja domin. Zlasti so mediji napačno razumeli strokovne poskuse reševanja podjetij po modelu oblikovanja in konstituiranja zdravih jeder, kot samostojnih družb. Ta model, ki so ga takrat mediji obravnavali kot kriminalno početje, je danes temeljna oblika reševanja podjetij v finančnih težavah. Republika Slovenija je na pobudo komisije EU in Mednarodnega monetarnega fonda uredila ta model reševanja zdravih jeder v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-NPB12), ki v določbah 221.o člena podrobneje ureja ohranitev zdravih jeder v postopku prisilne poravnave z ustanovitvijo zdravega jedra v obliki nove družbe. Zlasti je ta sporna problematika izbila pri reševanju Tovarne avtomobilov (TAM), kjer so mediji pridobili tajne dokumente Slovenske obveščevalno-varnostne agencije in jih objavili z dodatnimi obsodbami ter diskreditiranjem posameznih strokovnjakov. Tako je na primer RTV Slovenija, začela nekega dne Drugi dnevnik, da je v Mariboru »odkrita največja kriminalna združba za uničenje slovenskega gospodarstva«.
Ustanovitelj in svetovalec te družbe po medijskih objavah, naj bi bil prav prof. dr. Ivanjko. Šele po 8. letih sodnega postopka in dokazovanja, da on ni bil ustanovitelj nobenega tovrstnega podjetja in da v njegovih strokovnih mnenjih ni bilo ničesar kriminalnega oziroma, da je vrsta insinuacij bila neresnična v medijskih objavah, se mu je Republika Slovenija v svojem ime
nu in za račun Slovenske obveščevalno-varnostne agencije javno opravičila v častnikih Delo, Večer, Mag in RTV Slovenija.
Sicer je prof. dr. Ivanjko vodil številne spore zoper različne časopise, v katerih je bil uspešen, saj so se mu časopisi upravičili oziroma plačali odškodnino, ki je bila odstopljena v dobrodelne namene. Ideja okrog reševanja zdravih jeder je strokovna metoda, ki upošteva dejstvo, da je v podjetju najpomembnejša organizacija dela, kartoteka poslovnih partnerjev in preprosto znanje skupine delavcev, ki pa v stečajnih postopkih nima nobene vrednosti. V osnovi je ta metoda, namenjena preprečevanju uničevanja podjetja s stečajem in z razprodajo pod ceno premoženja, o čemer ima Maribor desetine primerov. S to metodo se delno rešujejo delovna mesta z idejo ohranjanja podjetniškega življenja. V osnovi je to ideja, ki jo poznamo v medicini kot metodo kloniranja (to metodo reševanja podjetij danes izvaja tudi skupina strokovnjakov pri Inštitutu za zavarovalništvo in pravo v Mariboru, katerega je ustanovitelj prof. dr. Šime Ivanjko).
V spore v zvezi z reševanjem podjetij, so se vključevali zlasti mariborski takratni sindikati, ki so zavzeli trdno stališče, da se v takratnih podjetjih, v vsakem primeru morejo rešiti vsi delavci ali pa noben. Teza, ki je popolnoma neživljenjska in nesmiselna in je povzročila marsikatero nepotrebno uničenje mariborskih podjetij. To tezo je zlasti zastopala predsednica takratnih sindikatov v Mariboru. Profesorju dr. Ivanjko so v tem obdobju na Univerzi v Mariboru bile omejene možnosti delovanja oziroma prepovedano mu je bilo opravljanje vsake vodilne funkcije, razen predavanj in opravljanja izpitov. Šele po dokončanju spora z Republiko Slovenijo in objavo opravičila, mu je bilo omogočeno opravljanje raznih vodilnih funkcij, vključno z opravljanjem funkcije dekana od 2003-2007 leta.
V takšnih razmerah je bilo ustanovljeno Društvo za medijsko kulturo, v katerega se je vključilo manjše število pravnikov, ki so razpravljali in proučevali normativne ureditve delovanja medijev, svetovali prizadetim zaradi raznih objav in pomagali s svetovanjem pri vodenju postopkov na Novinarskem častnem razsodišču oziroma rednem sodišču. Zlasti pa so člani društva spremljali sodno prakso s področja medijskih sporov (prof. dr. Ivanjko se spominja stavka v sodbi vrhovnega sodišča, ki poudarja, da novinar ni odgovoren, da so njegov stavek neizobraženi bralci napačno razumeli v smislu, da določena oseba deluje v kriminalnem okolju). Društvo je zbiralo prav tako študijsko gradivo, organiziralo razna predavanja z namenom dvigovanja medijskega ozaveščanja ljudi, zlasti pa svetovanja poslovnežem v praksi, ki so pogosto bili predmet atakiranja medijskih insinuacij. Društvo ima danes na razpolago okoli 500 strokovnih del s področja medijev, v okviru Inštituta za zavarovalništvo in pravo Maribor in bogat arhiv.
Na omenjeni skupščini Društva za medijsko kulturo je dosedanji predsednik poročal o delu v preteklih letih in opozoril, da si je društvo prizadevalo vzpostaviti dialog z medijskimi institucijami, vendar so to le te odklanjale. Prav tako je društvo večkrat predlagalo, da se organizira mešano častno razsodišče, v katerem bi sodelovali razen novinarjev, tudi strokovnjaki iz vrst medijskih uporabnikov. Člani društva so napisali vrsto strokovnih člankov, v katerih so obravnavali ne samo kritično določene medijske pojave temveč tudi predlagali konstruktivne predloge za dvig medijske kulture. Prizadevanja društva so bila tudi uspešna glede uvajanja predavanj o medijih na posameznih fakultetah.
Danes so mediji v krizi, ki je doslej nismo poznali. Pojav družbenega omrežja, ki postaja eno od pomembnejših medijskih področij, potrebuje pravno regulativo, ki je danes nimamo. Uvajanje na medijsko področje novih tehnologij zastavlja pred pravno stroko vrsto novih vprašanj. Na ta vprašanja po mnenju dosedanjega predsednika ne morejo odgovoriti pravniki izobraženi v preteklem sistemu, temveč je potrebno izobraziti novo generacijo pravnikov in drugih strokovnjakov za medijsko področje, ki so neobremenjeni s preteklostjo. Kako je to področje zanimivo in kako je to področje izziv za pravnike je dokazala razprava na okrogli mizi v Portorožu, v mesecu maju 2018, ki sta jo organizirala Pravna fakulteta UM in omenjeno Društvo za medijsko kulturo Maribor. Ni sporno, da bo 21. stoletje zaznamovano s pojavi kot so: medikalizacija (zdravstvo), juridizacija (pravo) in predvsem medializacija (prenos informacij).
Ker so in bodo vsi trije pojavi podprti z novo tehnologijo, so potrebne nove generacije strokovnjakov z novim znanjem, pri čemer bo verjetno informativna tehnologija najbolj napredovala in spreminjala ter vplivala na družbeno življenje. To so tudi poglavitni razlogi, da je dosedanji predsednik društva poiskal, nove mlade nadobudne pravnike/-ce in študente prava.
Na skupščini društva, je bil po 20. letih delovanja, kot nov predsednik izvoljen g. Jan Stajnko mag. prava, asistent na Pravni fakulteti UM in doktorski študent na Pravni fakulteti UL, ki tudi sodeluje pri predavanjih medijskega prava na Fakulteti za elektrotehniko računalništvo in informatiko UM.
Program dela društva in novi predsednik bosta predstavljena v eni od bodočih zapisov na tem portalu.
Dosedanji predsednik društva prof. dr. Ivanjko, se zahvaljuje mlajšim kolegicam in kolegom, da so pripravljeni nadaljevali njegovo delo in želi, da bi bili uspešni pri razvoju poklicnih usposobljenosti in prispevali k dvigu medijske kulture v družbi, pravni in moralni varnosti ustvarjalcev ter uporabnikov medijskih vsebin.
dr. Petra Cajnko
Rezultat uspešnega delovanja Društva za medijsko kulturo v Mariboru je tudi edinstveno javno opravičilo Republike Slovenije profesorju dr. Ivanjku.
