Direktiva (EU) 2016/97 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. januarja 2016 o distribuciji zavarovalnih produktov (prenovitev) je objavljena v Uradnem listu EU št. L 26 z dne 2.2.2016.
Gre za enega najpomembnejših aktov EU, ki na enoten način ureja vse oblike prodaje zavarovalnih produktov. Direktiva ni novost, ker gre za vsebinsko prenovo Direktive o zavarovalnem posredovanju iz leta 2002. Njeno ime je spremenjeno, ker ne ureja samo posredovanja v ožjem pomenu besede, kot je to urejala Direktiva iz leta 2002, temveč se njeno področje uporabe nanaša na vse oblike distribucije.
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije. Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 23. februarja 2018.
Ta direktiva določa pravila za začetek opravljanja dejavnosti distribucije zavarovalnih in pozavarovalnih produktov v uniji in se uporablja za vsako fizično ali pravno osebo, ki ima ali želi imeti sedež v državi članici, da bi začela opravljati in da bi opravljala distribucijo zavarovalnih in pozavarovalnih produktov.
Jasno je opredeljen novi pojem „distribucija zavarovalnih produktov“. Ta pojem zajema dejavnosti svetovanja, predlaganja ali izvajanja drugih pripravljalnih opravil pred sklenitvijo zavarovalnih pogodb, sklepanje takih pogodb ali pomoč pri njihovem vodenju in izvajanju, zlasti v primeru zahtevka, kakor tudi zagotavljanje informacij o zavarovalni pogodbi ali več pogodbah na podlagi meril, ki jih stranka izbere na spletnem mestu ali v drugih medijih, ter zagotavljanje lestvice zavarovalnih produktov, vključno s primerjavo cen in produktov ali popust na ceno zavarovalne pogodbe, če lahko stranka na koncu postopka neposredno ali posredno sklene zavarovalno pogodbo z uporabo spletnega mesta ali drugega medija.
Ta direktiva se ne uporablja za posrednike dopolnilnih zavarovanj, ki opravljajo dejavnosti distribucije zavarovalnih produktov, kadar zavarovanje dopolnjuje blago ali storitev, ki ga dobavi oziroma posreduje ponudnik. Gre za t. i. posrednike dopolnilnih zavarovanj, kar je tudi novi pojem, na pr. prodajalci avtomobilov, ki ob prodaji lahko tudi posredujejo zavarovanja za kasko zavarovanja (letna premija ne sme presegati 600 evrov), ne pa tudi odgovornosti.
Pojem „zavarovalni posrednik“ se kot splošnen pojem nanaša na vsako fizično ali pravno osebo, razen zavarovalnice in pozavarovalnice ali njenih zaposlenih ter posrednika dopolnilnih zavarovanj, ki proti plačilu začne opravljati ali opravlja dejavnost distribucije zavarovalnih produktov, torej tudi na zastopnike v dosedanjem pomenu.
Za splošen pojem za vse vrste zavarovalnih svetovalcev, zastopnikov in posrednikov pa se uvaja pojem “distributer zavarovalnih produktov”, ki pomeni vsakega zavarovalnega posrednika, posrednika dopolnilnih zavarovanj ali zavarovalnico.
Novost je tudi zavarovalno »svetovanje«, ki pomeni dajanje osebnega priporočila stranki, bodisi na njeno zahtevo, bodisi na pobudo distributerja zavarovalnih produktov glede ene ali več zavarovalnih pogodb.
V celoti lahko ocenimo, da nova Direktiva uvaja vrsto novosti in sistemsko ureja celotno paleto različnih načinov prodaje zavarovalnih produktov oziroma, na splošno lahko vsebino Direktive opredelimo kot pravni okvir nastopanja zavarovalnic na trgu.
Razumljivo je, da bo vrsta vprašanj podrobneje urejena z njenim prenosom v našo zakonodajo s spremembami in dopolnitvami ZZavar-1, ki poglavja o zavarovalnem zastopanju in posredovanju v zadnji prenovi ni spreminjal.
IZOP-Inštitut za zavarovalništvo in pravo v Mariboru bo vsebini omenjene Direktive posvetil posebno pozornost in bo tudi v najkrajšem času izdal razlago njenih določil v knjižni obliki ob spremljanju njenega implementiranja v slovenski pravni red.
