Izbrisi pravnih oseb, kot posebni »izum« slovenskega prava, ponovno odpirajo številna vprašanja, čeprav je zakonodajalec s sprejetjem Zakona o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb (ZPPDID, Uradni list RS št. 30/18) določil, da se vsi pravdni, upravni in izvršilni postopki, začeti na podlagi Zakona o finančnem poslovanju in Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v katerih upniki ali upnice izbrisane družbe uveljavljajo terjatve zoper družbenike ali družbenice take družbe ali njihove pravne naslednike ali naslednice, ki na dan uveljavitve tega zakona (27.4.2018) še niso končani, se z dnem uveljavitve tega zakona prekinejo.
Stečajni upravitelji ugovarjajo tem prekinitvam v smislu, da zakon izrecno ne navaja prekinitve postopkov v osebnem stečaju. Razumljivo je, zakon posebej ne omenja osebnih stečajev, glede na to, da so osebni stečaji lahko začeti zaradi številnih drugih razlogov, vključujoč z obveznostmi, nastalimi na podlagi omenjenih zakonov.
Če so v osebnem stečaju le terjatve na podlagi omenjenih zakonov, je jasno, da se postopki prekinejo in se bodo ustavili ali nadaljevali odvisno od odločbe ESČP v zadevi Lekič. V primeru, da se v stečajnem postopku poplačujejo upniki terjatev iz drugih pravnih razmerij, se stečaj normalno nadaljuje. Če gre v osebnem stečaju za različne obveznosti dolžnika, je razumljivo, da se lahko stečajna opravila nadaljujejo v zvezi z drugimi obveznostmi dolžnika ali z njegovimi izterjavami do dolžnikovega dolžnika, vendar stečajni upravitelj ne sme opravljati nobenih dejanj v zvezi z obveznostmi oziroma terjatvami do svojih dolžnikov terjatve, ki temeljijo na podlagi omenjenih zakonov od 27.4 2018, ker teh formalnopravno ni mogoče poplačati ali pa izterjati. Te se bodo pojavile v stečajni masi, le ob objavi odločbe ESČP. Ker se osebni stečaj izvaja v dveh fazah, je jasno, da do objave odločbe ESČP ni mogoče zaključiti druge faze t. j. oprostitev dolgov, ker se lahko zgodi, da teh dolgo sploh ne bo več.
To pa pomeni, da omenjeni ZPPDID v vsakem primeru vpliva na potek osebnega stečaja, če je predmet stečajnega postopka obveznost dolžnika ali pa terjatev dolžnika do njegovega dolžnika (v praksi to pomeni, da stečajni upravitelj ne sme unovčevati premoženja za plačilo omenjenih dolgov in zahtevati nadaljevanja vplačil dolžnika v stečajno maso – na primer izvajanje administrativne prepovedi pri delodajalcu, da plačuje celotno plačo delavcu – stečajnemu dolžniku, na njegov neobremenjen račun. Prav tako ne more zahtevati terjatev, ki jih je pridobil dolžnik na podlagi omenjenih zakonov, do objave odločbe ESČP).
To pomeni, da se po naravi stvari praktično tudi v osebnem stečaju prekinejo vsa opravila, ki so posredno ali neposredno povezana z dolgovi oziroma terjatvami, ki temeljijo na določbah Zakona o finančnem poslovanju in Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.