Priprave na obravnavo pred Velikim senatom Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, 14. marca 2018
Problematika izbrisanih pravnih oseb na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij iz 1999. leta prihaja v zaključno fazo. Po 19 letih, več kot 10.000-ih sodnih postopkih, na stotine razpravah v strokovni literaturi, večkratnem obravnavanju problematike na Ustavnem sodišču, dveh zakonih, namenjenih odpravi posledic ZFPPod in več 10.000-ih prizadetih občanih Slovenije, katerim je bilo odvzeto premoženje na pravnih podlagah, ki jih ne pozna nobena druga država v svetu. S temi vprašanji se od samega začetka ukvarja programski vodja IZOP-a prof. dr. Šime Ivanjko, ki sicer s tem zakonom ni oškodovan, kakor tudi noben član njegove družine (kot to stalno napačno izpostavljajo mediji). Profesor od samega začetka nasprotuje omenjenemu zakonu, ker je po njegovem mnenju to neposreden napad na podjetništvo in v nasprotju s temeljnimi načeli korporacijskega prava. O tej problematiki je napisal več 10 strokovnih in znanstvenih člankov, predaval na več konferencah doma in v tujini in je bil avtor oziroma soavtor obeh zakonov, s katerima je državni zbor odpravil posledice, vendar sta bila slednja razveljavljena, češ, da nista v skladu z Ustavo. Njegov poskus, da bi posamezni sodniki postavili vprašanje usklajenosti tega zakona z evropskimi standardi, ni bil uspešen, čeprav je pripravil gradivo, ki bi ga moral kateri od sodnikov le podpisati. O poteku prizadevanj za odpravo tega zakona bomo pisali v eni od prihodnjih objav. Sedaj samo sporočamo, da je IZOP v sodelovanju s Civilno iniciativo nasilno izbrisanih podjetij pripravil za potrebe razprav na Evropskem sodišču za človekove pravice obsežno raziskavo oziroma elaborat o primerjalnopravnih vidikih prenehanja gospodarskih subjektov brez likvidacije ali stečaja in ugotovil, da nobena od bivših držav SFRJ, kakor tudi Avstrija in Nemčija ne poznajo izbrisa gospodarskih subjektov s prenosom obveznosti družbe na družbenike oziroma delničarje mimo institucije spregleda pravne osebnosti. IZOP je ob sodelovanju odvetnice dr. Mayr pripravil tudi celotno gradivo, ki ga je predložil sodišču kot amicus curiae – prijatelj sodišča.
Z velikim interesom pričakujemo razpravo na velikem senatu 17 sodnikov, 14. marca 2018.
V nadaljevanju objavljamo tudi izjavo (memorandum) C.I.N.I.P.-a o pripravah na omenjeno razpravo in poročilo o delu le-tega za leto 2017:
“SPOŠTOVANI ČLANI IN NEČLANI C.I.N.I.P.
Končno vam lahko sporočimo, da so večletne aktivnosti našega združenja dosegle opazen premik pri reševanju problematike izbrisanih zasebnih kapitalskih d.d. in d.o.o. in po ZFPP-Zakonu o finančnem poslovanju podjetij so se dolgovi administrativno prenesli na družbenike izbrisanih družb.
Primer Ljubomir Lekić je bil 18.9.2017 s pomočjo CINIP-ja, sprejet v obravnavo na Veliki senat ESČP. Kako pomemben je ta dosežek pove že dejstvo, da po podatkih bivšega sodnika na ESČP gospoda Boštjana M.Zupančiča, sprejme Veliki senat v obravnavo le 2% prispelih pritožb. V primeru Lekić in ostalih izbrisanih zasebnih družbah, je Veliki senat ESČP zaznal sistemske kršitve človekovih pravic. Zasluga za to gre predvsem odvetniku prof. A.Saccucciju in njegovemu sodelavcu M. Zamboniju iz Rima, prof. Šimetu Ivanjku , prof. Vidi Mayr in seveda vsem članom UO CINIP, ki že več let zaman trkamo na različna vrata vseh mogočih institucij v RS, politikov, medijev itd., ki so načelno vsi zgroženi nad posledicami izbrisa, politične volje z nekaterimi izjemami, da bi se to zakonsko uredilo, doslej še ni bilo.
V primeru Lekić je Veliki senat na ESČP vključil CINIP kot ,,Amicus Curiae,, (neodvisna tretja stranka), ki sicer ni tretja stranka v samem postopku, vendar je sodišče CINIP povabilo, da na 10 straneh predloži svoj utemeljen pregled na celotno ozadje in posledice izbrisov, ki ga sodišče nato enakovredno obravnava in, ki s svojo razlago pripomore h končni razsodbi..
Zaslišanje strank pred Velikim senatom ESČP je napovedano dne,14.marca 2018, ob 9.15 uri v Strasbourgu. Za vse nas je to izjemno pomemben datum, ki bo odločilno vplival o naši nadaljnji usodi.
Zaslišanje je javno. Za udeležbo na zaslišanju je potrebno izpolniti elektronski obrazec. Udeležba je strogo formalizirana in pogojena z določenimi predpisi.
Končna razsodba bo znana v nekaj mesecih do enega leta.
CINIP je doslej stroške svojih aktivnosti kril iz prispevkov članov naše civilne iniciative, glavnino pa smo prispevali člani UO z velikimi finančnimi vložki. Poleg tega brezplačno prispevamo stroške prevozov, telefonov, materialne stroške in seveda prosti čas.
V aprilu in novembru 2017 sta odv. prof. A.Saccucci in njegov sodelavec M.Zamboni prišla na sestanek v Ljubljano. Poravnali smo jima vse stroške (povratne letalske vozovnice, prevoz iz tržaškega letališča in nazaj, kosila itd.), prevode vseh dokumentov v angleščino, vendar brez njunega honorarja. Vsi podatki so vam na voljo.
Za stroške zaslišanj v marcu pred Velikim senatom, (letalske vozovnice, hotel, prehrana, itd), plačila analiz, ki so jih za nas opravili domači strokovnjaki za korporativno pravo ter strokovnjaki iz tujine (ki so s strokovne plati podali primerljive zakone iz različnih držav v EU in držav bivše SFRJ), je sredstev zmanjkalo.
Na hranilni knjižici CINIP-ja je še 910 EUR, kar je občutno premalo za plačilo vseh stroškov, ki so pred nami. Vsi prizadeti imamo zaradi izvršilnih postopkov zoper naše premoženje zelo omejene finančne zmožnosti. Prosimo vas, da v okviru svojih zmožnosti na hranilno knjižico CINIP-ja nakažete prispevke, saj jih moramo zbrati do začetka marca. V nasprotnem primeru bodo vsa naša dolgoletna prizadevanja zaman.
ODLOČAMO SEVEDA VSI.
Velik obet je, da s skupnimi močmi premagamo zadnjo oviro. Odslej je vse odvisno od razsodbe Velikega senata ESČP.
Naslovov vseh prizadetih nimamo, zato vas prosimo, da v okviru svojih poznanih to informacijo širite naprej.
Predsednik UO CINIP:
Dušan Švara
www.cinip.si
Črnuče, 9.januar 2018
AKTIVNOSTI C.I.N.I.P.-a V LETU 2017
Člani UO smo se redno sestajali v poslovnih prostorih Bojana Šušteršiča v Podsmreki 5a.
Razpravljali smo o naši problematiki in tožbah, ki so v teku, kako napredujejo, kaj je še potrebno narediti, da bi se končale uspešno.
Ves čas smo bili v stiku z novinarji in uredniki iz različnih medijev. Več ali manj so nam naklonjeni, vendar posledice izbrisanih podjetnikov, v medijih niso taka tema, ki bi zanimala širšo množico.
Tudi v političnih krogih teme izbrisa podjetnikov in njih posledice ni priljubljena. Nočejo presekati gordijskega vozla, ki nas je pred skoraj dvajsetimi leti pahnil v brezupen položaj.
Njihov odnos dobro ponazori izjava ustavnega sodnika dr,.Ude-ta. Ta je pred nekaj leti v oddaji Tarča z veliko lahkoto dejal, da je 18.000 izbrisanih podjetnikov pač kolateralna škoda prehoda iz enega v drug družbeni sistem.
Odnos političnih strank, institucij, parlamentarcev v osnovi ni negativen, vendar vsi izhajajo iz temelja, da se nič ne da, da niso pristojni, oziroma naj CINIP predlaga rešitev.
Vsem nam je jasno, kaj se zgodi z našimi pobudami. Vsa leta jih predlagamo, nekatere so bile celo sprejete v državnem zboru pa so jih preko instrumenta Ustavnega sodišča vse, gladko zavrgli.
Tudi, ko se obračamo na Varuha človekovih pravic nam ta pritrdi, stori pa nič.
Lani smo bili tudi v optimističnem pričakovanju razsodbe v primeru Lekič.
Žal smo bili zelo razočarani, ko je ESČP na prvi stopnji razsodilo, da v konkretnem primeru ni zaznalo bistvene kršitve človekovih pravic.
Nemudoma smo odreagirali in organizirali sestanek z adv.prof. Saccuccijem. Na sestanku je bilo dogovorjeno, da v primeru Lekić vloži pritožbo na Veliki senat ESČP.
Prof. Saccucci je pritožbo vložil in Veliki senat ESČP jo je s sklepom z dne 14. marca 2017, sprejel v svojo obravnavo.
Ob tem velja pripomniti, da Veliki senat ESČP sprejme v obravnavo samo 2% (dva) pritožb.”
Prikazna slika: Freepik