Včeraj, 11. aprila 2023, sta Zveza pravnikov v gospodarstvu Slovenije in Zveza pravniških društev Slovenije, ob sodelovanju Poslovne akademije Nebra, organizirali v Ljubljani zanimivo srečanje pravnikov ob 30. obletnici sprejetja in uveljavitve Zakona o gospodarskih družbah (ZGD). Ob tej priložnosti je bila tudi okrogla miza, na kateri so avtorji besedila predloga ZGD evocirali svoje spomine o večletnem delu na tem zakonu in o okoliščinah, ki so tako ali drugače vplivale na njegovo vsebino. ZGD je bil prvi sistemski in najpomembnejši zakon za izgradnjo pravnega sistema v samostojni Sloveniji, saj je urejal kompleksno celotni sistem gospodarskega življenja. Zakon je bil zaradi vstopa Slovenije v Evropsko unijo večkrat usklajen z evropsko zakonodajo in prenovljen leta 2006. Izvedene so bile številne spremembe in dopolnitve glede na razvoj korporacijskega prava v EU in zaradi posebnih potreb slovenskega gospodarstva, ki se je po evolutivni poti preoblikovalo iz dogovornega sistema združenega dela v učinkovito tržno gospodarstvo.
Udeleženci srečanja so ugotovili, da je pravna stroka že v osemdesetih letih preteklega stoletja aktivno pripravljala pravne podlage za spremembe, ki so bile opravljene v začetku 90-ih let. Zanimivo je, da se politika v času priprav vsebine zakona ni vtikala v vsebino zakona, ker je šlo za specifično nova znanja izključno pravnega značaja. Žal pa je pri uveljavitvi tega zakona politika injicirala vrsto sprememb, ki so bile škodljive, težko razumljive in so bile uvedene v prakso mimo temeljnih načel korporacijskega prava, kot na primer izbris pravnih oseb leta 1999 in prenos obveznosti na ustanovitelje kapitalskih družb, odprava tihe družbe, sodna razrešitev poslovodnih in nadzornih organov v primeru prisilne poravnave idr.
Zaradi nerazumevanja korporacijskih pravnih inštitutov je tudi sodna praksa pogosto šla mimo teh in je zasledovala cilje, ki niso bili v duhu in v skladu z bistvom korporacijskega prava in podjetniško tržnega sistema. Na okrogli mizi je bilo ugotovljeno, da je vrsta ovadb in kazenskih postopkov bila vodena predvsem zaradi domnevnih napak, ki pa so bile posledica nepoznavanja podjetniškega poslovanja v tržnem sistemu, ne pa zlega namena domnevnih obtožencev, k čemur so prispevali tudi mediji.
Na okrogli mizi sem posebej izpostavil pozitivno mnenje strokovnjakov Max Planck inštituta v Hamburgu o tem zakonu, glede na to, da na primer v Nemčiji še vedno ni stroki uspelo združiti korporacijskih predpisov v en zakonski predpis, kot je to uspelo avtorjem ZGD, in da je skupina slovenskih pravnikov uspela pripraviti zakon s takšno vsebino, ki se v posameznih državah praviloma pripravlja desetletja.
Pri pripravi besedila ZGD so neposredno sodelovali: Rado Bohinc, Marko Ilešič, Mirko Ilešič (pok.), Šime Ivanjko, Marijan Kocbek, Hilda Marija Pivka (pok.), Krešo Puharič in Bojan Zabel, ki so včeraj dobili posebno priznanje. Priznanja so dobili tudi aktivni svetovalci: Franci Gerbec, kot pobudnik, in svetovalca za tuje pravo Roland Grilc (Avstrija) in Rado Race (Italija).
V zahvali za sprejeta priznanja sem posebej poudaril, da so k sedanjemu razumevanju zakona in njegovi uveljavitvi prispevali številni sodniki, odvetniki, pravniki v teoriji in praksi s svojimi sodbami, članki in praktičnimi rešitvami in jim za to tudi gre priznanje. Znano je, da zakonodajalec napiše en stavek v zakonu, pravna stroka pa številne knjige o tem stavku, v čemer je tudi čar prava. Opozoril sem, da naj pravna stroka ohrani ZGD brez vpliva politike, kadar gre za pravne institute, kar doslej ni bilo spoštovano. Politika naj določi cilje, pravno pot za njihovo uresničitev pa naj prepusti pravni stroki. Prepričan sem, da bo ta zakon, ob nujnem prilagajanju družbenemu in pravnemu razvoju, prisoten v pravnem sistemu Slovenije še desetletja, ker gre za stebrni zakon gospodarskega življenja, ki je bistvo vsake družbe.
Š. Ivanjko