Uvod
Pred nekaj dnevi je bilo v Mariboru veliko razprav, ali so predpisi o delovnih razmerjih primarni v razmerju do funkcij, ki se opravljajo na podlagi volitev. Na Univerzi v Mariboru se je namreč že dalj časa zastavljalo vprašanje, ali je mandat rektorja, ki je izvoljen za določeno mandatno dobo, posebej varovan pred prenehanjem njegovega delovnega razmerja kot profesorja na univerzi. Za rektorja je lahko izvoljena po zakonu in statutu le oseba, ki ima sklenjeno redno delovno razmerje. Sporno je bilo vprašanje, ali s prenehanjem delovnega razmerja zaradi upokojitve ex lege preneha tudi mandat opravljanja rektorske funkcije.
Če odmislimo prisotnost raznih osebnih in skupinskih interesov je vprašanje relevantno tudi za druga področja, kjer je za opravljanje določene voljene funkcije pogoj obstoj delovnega razmerja. Tematika je zanimiva tudi zato, ker je bila v socializmu voljena funkcija primarno varovana z namenom varovati takratno politično družbeno elito.
Mnenje ustavnopravnih strokovnjakov
Zanimivost tega vprašanja je s tem večja, ker je skupina vrhunskih ustavnih pravnikov napisala posebno mnenje, po naročilu Univerze v Mariboru, s katerem je argumentirano zastopala stališče, da je mandat voljene funkcije – v tem primeru rektorja na univerzi, ustavno varovan pred prenehanjem delovnega razmerja po samem zakonu.[1]
V omenjenem Pravnem mnenju o prenehanju delovnega razmerja in mandata rektorja Univerze v Mariboru [2] je izrecno zapisano; »Razlaga, po kateri prenehanje delovnega razmerja pomeni tudi prenehanje mandata pomeni tudi neustrezno razumevanje razmerja med mandatom oziroma funkcijo in delovnim razmerjem. Funkcija je vedno posledica nekega pooblastila in ni posledica delovnega razmerja, pač pa je delovno razmerje posledica funkcije. Od narave funkcije je zato odvisno ali se opravlja poklicno ali nepoklicno, kar je praviloma predpisano v ustreznih pravnih aktih. Seveda se nekatere funkcije lahko opravljajo samo, če je nosilec funkcije v delovnem razmerju z institucijo. Toda tudi v takem primeru je delovno razmerje podrejeno funkciji – in ne nasprotno. Skratka, razlaga 188. člena ZUJFa in 11. člena ZUPPJS16, ki bi vodila do skrajšanja mandatne dobe rektorja, je v neskladju z Ustavo, v njej zapisano volilno pravico in pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev in bi vodila do posledic, ki niso skladne z varčevalnim namenom obeh predpisov. Obenem pomeni kršitev ustavnega načela o avtonomiji univerze in predstavlja poseg v pravico do nediskriminacije glede na starost kot jo razumejo številna ustavna sodišča in Sodišče EU. 188. člen ZUJF-a je sicer deloma prestal ustavno sodno presojo, vendar to ne pomeni, da je skladen z Ustavo tudi 11. člen ZUPPJS16, ki se od ZUJF-a pomembno razlikuje med drugim glede tega, da v tretjem odstavku omogoča podaljševanje delovnega razmerja samo za dobo enega leta. Kako pomembna razlika je to pokaže tudi konkretni primer, ker so do konca mandatne dobe rektorja še tri leta. Poleg tega pa je bila ta sprememba sprejeta in uveljavljena po izvolitvi rektorja in ne more retroaktivno učinkovati na trajanje njegove mandatne dobe«.
Nasprotno mnenje prof. dr. Ivanjka
Na prošnjo predsednika Upravnega odbora Univerze v Mariboru je svoje pravno mnenje pro bono kot zaslužni profesor Univerze v Mariboru podal tudi prof. dr. Ivanjko, v katerem pa je zavzel nasprotno stališče, in sicer, da je s prenehanjem delovnega razmerja na delovnem mestu rednega profesorja rektorju prenehal tudi mandat funkcije rektorja.
Navajamo nekaj ugotovitev iz njegovega mnenja;
»Univerza je na podlagi 6. člena ZviS avtonomni, znanstvenoraziskovalni, umetniški in izobraževalni zavod s posebnim položajem avtonomije, kar pomeni, da samostojno ureja svojo notranjo organizacijo in delovanje s statutom, v skladu z zakonom, kakor tudi, da izvaja volitve, imenovanja in odpoklic organov v skladu s statutom in drugimi akti. Nesporno je, da je rektor izpolnil pogoje za upokojitev in pravico do starostne pokojnine že v letu 2016, kar torej pomeni, da mu na podlagi sklenjenega Dogovora o nadaljevanju delovnega razmerja, ki se izteče 31.12.2017, preneha delovno razmerje ne zgolj za delovno mesto rektorja, pač pa tudi za delovno mesto visokošolskega učitelja, ki ga je rektor pred nastopom mirovanja oziroma izvolitvijo v funkcijo rektorja opravljal v nazivu rednega profesorja[4].
Ker trenutno ni veljavnega zakona, ki bi predstavljal pravno podlago za podaljšanje sklenjenih dogovorov, iz leta 2016 in 2017, v letu 2018, menim, da ni mogoče pogodbenega razmerja, ki preneha ex lege – po zakonu, podaljševati s sklepom senata.«[5]
»Senat Univerze v Mariboru je bil po zakonu pooblaščen za podaljševanje omenjenega pogodbenega delovnega razmerja ob izpolnitvi pogoja zagotavljanja nemotenega poteka delovnega procesa, v skladu s tretjim odstavkom 11. člena ZUPPJS16.
To možnost je senat Univerze v Mariboru tudi izkoristil, vendar je slednja obstajala le do 31.12.2017. Po tem datumu zakon ne daje več pooblastila za podaljšanje delovnega razmerja pod nobenim pogojem.«
Odločitev Ustavnega sodišča
Pri iskanju odgovorov na omenjena sporna vprašanja je bil začet postopek za oceno ustavnosti 11. člena Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 in drugih ukrepih v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 90/15) ter 9. in 12. člena Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 88/16) pred Ustavnim sodiščem.
Ustavno sodišče je s sklepom U-I-100/17-8, 14.12.2017, omenjeno pobudo zavrglo.
Ugotavljamo, da se predlogom in argumentom skupine ustavnih pravnikov ni sledilo. [6]Obveljalo je stališče prof. dr. Ivanjka, da je delovno razmerje primarnega pomena v razmerju do voljene funkcije rektorja na univerzi.[7]
Podrobnejša obrazložitev sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-100/17-8, o zavrženju pobude za presojo ustavnosti, je dostopna na; http://odlocitve.us-rs.si/documents/8a/0b/u-i-100-17.pdf.
[1] Rektor s pravnim mnenjem nad ministrstvi, Časopis Večer, dne 23.4.2016, http://www.publishwall.si/casopisvecer/post/193072/rektor-s-pravnim-mnenjem-nad-ministrstvi.
[2]Dostopno na: http://ustava.si/?p=252, pridobljeno 26.12.2017.
[3] Cilj zakonske ureditve omejevanja zaposlovanja starejših, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, je jasen, kar kaže analiza ukrepov zakonodajalca na tem področju. Nujnost in upravičenost takih ukrepov je ugotovilo tudi Ustavno sodišče, do iste ugotovitve pa nas pripelje tudi namenska oziroma funkcionalna ali teleološka metoda razlage, ki mora v tem primeru biti prioritetna. S tega vidika je omejitev zaposlovanja splošna in se nanaša na vsa delovna mesta, pri čemer delovno mesto rektorja ni bolj ali manj pomembno kot katerokoli drugo delovno mesto. Cilj teh ukrepov je namreč povečanje zaposlovanja mladih, ne glede za kakšna delovna mesta gre.
[4] Na podlagi gramatikalne razlage ta ugotovitev o povezanosti obeh pogodb temelji na
sklepanju o soodvisnosti obeh pogodb (argumentum a coherentia), kar ni sporno.
[5] Na Univerzi v Mariboru se je v preteklosti že pogosto dogajalo, da je univerzitetno vodstvo iskalo in plačevalo strokovna pravna mnenja institucijam in strokovnjakom izven Univerze v Mariboru, čeprav so na Pravni fakulteti, kot članici univerze, pravniki sposobni izdelati strokovno pravno mnenje. Žal, tudi na naši univerzi velja; nemo propheta in patria sua (nihče ni prerok v svoji zemlji).
[6] To je tudi po naravi stvari razumljivo. Kandidat za rektorja mora biti redni profesor. Da bi kandidat za rektorja lahko postal prvi med enakimi (primus inter partes), mora najprej biti enak z drugimi (inter partes).
Prikazna slika: Freepik