Due to the lack of knowledge of the institute of collusion, the partners of affected companies are often powerless.
Na IZOP-u se pogosto srečujemo z vprašanji spornosti različnih pogodb, ki se sklepajo na trgu in so oporečne z vidika morale ter pogosto predstavljajo korupcijo. Gre recimo za primere, kadar zastopnik (oziroma pooblaščenec) sklene določeno pogodbo v imenu in za račun gospodarske družbe, ali drugega subjekta, pri čemer na prikrit način zagotovi določeno korist za sebe, ali koga tretjega, na škodo zastopane gospodarske družbe. Ne glede na to, kako se s pravnega vidika kvalificira opisano stanje, je tako oblikovano progodbeno razmerje nično. Posledice navedenega je možno odpraviti na različne načine, pri čemer pa so postopki zapleteni, da ne govorimo o dokazovanju namena zastopnika, da izkoristi zastopanje za svoje lastne koristi, ali koristi tretje osebe, na škodo zastopane gospodarske družbe. Prav tako je v primerih, ko gre za družbo, oškodovano s strani njenega zastopnika, težko uveljavljati odškodnino zaradi oškodovanja družbe.
Po analizi več podobnih primerov na IZOP-u praviloma svetujemo, da se v opisanih primerih uporabi institut koluzije (ang. collusion)[1], ki je v teoriji pogodbenega prava znan, redko uporabljan pa je v praksi. Zaradi nepozavanja tega instituta so družbeniki oškodovanih družb pogosto brez moči, oziroma oškodovani.
V situaciji, ki jo lahko opredelimo kot koluzijo, je možno zoper takšno pogodbo sprožiti postopek ugotavljanja ničnosti, vendar je ta možnost omejena samo na aktivno legitimacijo oškodovane družbe, ne pa tudi na posredno oškodovane družbenike. Takšno stališče o aktivni legitimaciji družbe, ne pa tudi družbenikov, za ugotavljanje ničnosti tovrstnih pogodb na področju gospodarstva sta v sodni praksi zavzeli Nemčija in Slovenija (slovenska sodba, ki obravnava vprašanje koluzije, je članom inštituta dostopna v knjižnici IZOP-a).
V opisanem primeru je težko doseči, da bo zastopnik, ki je sklenil takšno pogodbo, sprožil postopek ugotavljanja ničnosti le-te, možno pa je, da družba uveljavlja ugotavljanje ničnosti z novim zastopnikom, to je na primer po zamenjavi poslovodstva, uprave, ipd., glede na to, da uveljavljanje ničnosti ne zastara. V primeru, kadar ne pride do zamenjave zastopnika, ali pooblaščenca, ki je sklenil tovrstno pogodbo, je možno iskati rešitev v institutu actio pro socio, v okviru katerega lahko zahtevek za sodno ugotavljanje ničnosti vloži tudi družbenik. Razumljivo je, da je v tem primeru potrebno postopati v okviru pravil, ki urejajo omenjen institut, o katerem bomo pisali drugič.
[1] Dogovor med dvema ali več ljudmi, da ogoljufajo osebo njenih pravic, ali da pridobijo nekaj, kar je z zakonom prepovedano.
prof. dr. Šime Ivanjko
Profilna slika: Freepik