Pred dnevi me je obiskal študent bruc, vpisan na študij prava, ki je po prvih predavanjih ugotovil, da so predavanja preveč teoretična in težko razumljiva. Želel se je pogovoriti o tem, kako študirati pravo in kaj je posebnost tega študija. Seveda sem se z veseljem odzval in sva se dalj časa pogovarjala o tem, kako je treba koristiti predavanja za uspešen potek študija.
Mlademu kolegu sem poskušal pojasniti, da je posebnost študija prava velika količina teoretičnega učenja, ki vključuje ogromno branja in memoriranja zakonskih določb, sodb, pravnih teorij in načel. To lahko povzroči občutek preobremenjenosti, saj je treba usvojiti ogromno gradiva, ki ni vedno neposredno povezano s praktičnim delom pravnika. Značilna je kompleksnost snovi, ki zahteva visoko raven analitičnega mišljenja, pri čemer ni lahko najti jasne povezave med teorijo in prakso.
Študij prava temelji pretežno na teoriji in ne na praktičnem delu, kot je na mnogih drugih področjih študija. Posebej je to prisotno v prvih letnikih študija. V višjih letnikih se pojavlja tudi praksa, kot je simulacija sojenja, primeri resničnega sveta oziroma pogosto razgovori s pravniki iz prakse sodišč, odvetništva, gospodarstva in podobno. Teoretičnemu delu študija so prirejeni tudi izpiti, ki so lahko pisni ali pa ustni. Odgovori so praktično na hipotetična pravna vprašanja ali analiza primera, ki zahteva poglobljeno razumevanje zakonodaje in sodne prakse. Ti dejavniki pogosto povzročajo frustracije pri študentih, a hkrati motivirajo tiste, ki so strastni do prava, da vztrajajo na svoji poti.
Študentom prava se priporoča, da berejo različne vrste gradiv, ki jim pomagajo bolje razumeti pravne koncepte, razvijati analitično mišljenje ter se seznaniti z različnimi pristopi k reševanju pravnih vprašanj, kar tudi pomaga pri boljšem razumevanju prava.
Ključnega pomena je, da študenti temeljito berejo učbenike, ki so priporočeni s strani profesorjev za specifične predmete, kot so civilno pravo, kazensko pravo, ustavno pravo itd. Odsvetuje se učenje zgolj iz zapiskov. V višjih letnikih pridejo v poštev branja veljavnih zakonov, predpisov in uredb, kar je nujno za razumevanje pravnega sistema. Posebno pomembno je branje pomembnih sodnih odločb (zlasti ustavnih, vrhovnih in višjih sodišč). Sodna praksa je ključna za razumevanje, kako se zakoni uporabljajo v resničnem življenju in kako sodišča interpretirajo pravne norme. Odličen pripomoček so zbirke primerov, ki ponujajo vpogled v resnične pravne spore in njihove rešitve. Za globlje razumevanje funkcije prava in njegovih družbenih posledic so pomembna sistemska klasična dela s področja pravne filozofije, katerim se posveča pozornost v zadnjih letnikih petletnega študija.
Priporoča se branje člankov iz pravnih revij, kot so Pravna praksa, Zbornik znanstvenih razprav in druga dela. Tudi na družbenem omrežju se najdejo zanimivi opisi pravnih vprašanj iz pravne prakse.
Osebno sem študentom pogosto priporočal književna dela o slavnih pravnih primerih in sodnikih, biografij priznanih pravnikov, ki kažejo vpogled v pravno miselnost in nudijo navdih za pravniško delo. Pravo ima bogato zgodovino, zato je pomembno razumeti razvoj pravnih sistemov skozi čas.
Pravo je močno povezano z veščinami prepričljivega argumentiranja. Branje knjig o retoriki in argumentaciji, kot so dela Aristotela (Retorika) ali sodobne knjige o pravni argumentaciji, je zelo koristno. Veščina nastopanja v javnosti in obvladovanje retorike sta pogoj za uspešno opravljanje pravniškega poklica.
Mojega mladega prijatelja bruca je, tako kot mnoge študente, strah pred rimskim pravom, ki je po mnenju mnogih študentov najtežji predmet. K študiju rimskega prava je treba pristopiti z zavestjo, da je rimsko pravo temelj evropskega pravnega sistema in je osnova za razvoj številnih sodobnih pravnih konceptov. Zgodovinska narava tega predmeta zahteva poglobljeno razumevanje pravnega sistema starega Rima, ki se bistveno razlikuje od sodobnih pravnih sistemov. Študentom dela težave zapletena terminologija, ki pa je še vedno pomembna za razumevanje razvoja modernega prava. Veliko terminologije v rimskem pravu je v latinščini, kar je za mnoge študente dodatna ovira. Razumevanje latinskih izrazov in njihovih pravnih pomenov zahteva dodaten trud in čas.
Za danes bi to bilo dovolj, sva ugotovila in se dogovorila, da se bova občasno še srečala in nadaljevala pogovore o poklicnem delu pravnika, ki je poklic bodočnosti, vendar v spremenjeni vlogi svetovalca pri urejanju medsebojnih razmerij med ljudmi, ki postajajo vsak dan bolj kompleksna ter polna nerazumevanja in sporov …