Ključne besede: dvojna družba, komplementar, komanditist, ustanovitev in poslovanje dvojne družbe, firma dvojne družbe, odgovornost za obveznosti dvojne družbe
Pojem dvojne družbe
Dvojne družbe imajo pred drugimi osebnimi družbami posebno prednost na področju odgovornosti za obveznosti družbe. Ustanovitelj dvojne družbe namreč omeji odgovornost za rizičnost poslovanja v skladu z načeli, ki veljajo pri kapitalskih družbah. Enostavno povedano, dvojna družba je komanditna družba, v kateri sta najmanj dva družbenika fizični ali pravni osebi; komplementar, ki upravlja in vodi posle ter odgovarja za obveznosti družbe svojim osebnim premoženjem in komanditist, ki vlaga denar v skupni podjem in nima pravice upravljanja, temveč ima pravico do vrnitve svojega vložka in do udeležbe pri dobičku, odgovarja pa le s svojim vložkom v primeru stečaja. Če je komplementar fizična oseba, gre za komanditno družbo, če pa je komplementar pravna oseba, gre za dvojno družbo.[1] Dvojna družba je zato, ker je komplementar (praviloma je to d. o. o.) pravna oseba, ki predstavlja eno družbo in če sklene pogodbo z drugo pravno ali fizično osebo (komanditistom), nastane še ena družba (pravna oseba), tako da gre za dve pravni osebi; d.o.o kot komplementar (ena pravna oseba) in komplementar, skupaj s komanditistom predstavlja drugo družbo, ki je tudi pravna oseba. Firma dvojne družbe glasi npr. Pohorje d. o. o & Drava k. d.
V pravnem prometu lahko nastopa samostojno Drava d. o. o in kot komplementar skupaj z komanditistom v Pohorju k. d. Obe družbi lahko imata za direktorja isto osebo, ki se dvakrat podpisuje, če zastopa dvojno družbo (enkrat kot direktor komplementarja in enkrat kot direktor k. d).
V praksi se dvojne družbe ustanavljajo na različnih gospodarskih področjih. Bodisi na področju podjetništva, kadar ustanovitelj v primeru podjetniškega neuspeha za obveznosti napram tretjim osebam ne želi odgovarjati s svojim lastnim premoženjem. Gre za obliko »podjetnika posameznika«, ki ne odgovarja za obveznosti poslovanja s svojim premoženjem. Drugi primer je, kadar eni družbi ni dovoljeno opravljati dveh dejavnosti, kot na primer v zavarovalništvu, kjer ni zakonsko dopustno, da ista družba opravlja zavarovalno zastopanje in posredovanje. V dvojni družbi je to mogoče; zavarovalno zastopanje npr. opravlja d. o. o (komplementar samostojno), posredovanje pa dvojna družba, tj. d. o. o. v vlogi komplementarja v k.d. Poslovodja je lahko le eden, delavci pa so lahko zaposleni z deljenim delovnim časom v obeh družbah. V zadnjem času se dvojne družbe v Sloveniji pogosto ustanavljajo za opravljanje raznih finančnih poslov, kjer komplementar upravlja s kapitalom, ki ga zagotavljajo komanditisti (podobno, kot je poslovanje s fondi, vendar ni podrejeno posebnostim, ki veljajo za fonde).
V praksi to pomeni, da posameznik (fizična oseba) ustanovi d. o. o., v kateri je direktor in v njenem imenu s samim seboj kot fizično osebo (ali z drugo fizično ali pravno osebo) sklene pogodbo o komanditni družbi. Družba je komplementar, katere edini družbenik je direktor in je sočasno tudi komanditist v komanditni družbi. Dejavnost praviloma opravlja v obeh ali pa samo v eni družbi. Za komanditista ni predpisana višina obveznosti vplačila komanditnega deleža (lahko je 1 EUR).
Dvojna družba je primerna oblika za izvajanje sanacije kapitalskih družb v finančnih ali drugih težavah.[2]
Ustanovitev in poslovanje dvojne družbe
Ustanovitelj dvojne družbe izkoristi prednosti osebne družbe glede bonitet v poslovanju in prednosti kapitalske družbe glede omejitve odgovornosti za obveznosti družbe. S podjetniškega vidika je nosilec gospodarske dejavnosti praviloma dvojna družba, d.o.o kot komplementar v dvojni družbi pa je lahko le upravljalec.[3]
ZGD-1 ureja dvojno družbo kot posebno obliko komanditne družbe (določila od 152. do 157. člena)[4], pri čemer določa le najbolj temeljne opredelitve in značilnosti dvojne družbe. Dvojna družba je opredeljena kot komanditna družba, »v kateri je edini komplementar družba, oziroma v kateri so vsi komplementarji družbe, pri katerih ni osebno odgovornih družbenikov«. To so po naravi stvari lahko le kapitalske družbe. V zakonu je posebej opredeljena možnost, da se lahko družba komplementar ustanovi samo zaradi izvrševanja funkcije komplementarja v dvojni družbi. V Nemčiji je ta oblika družbe med najštevilnejšimi znana kot GmbH &KG, ki pa izrecno ni urejena z zakonskimi predpisi. To je »otrok« potreb prakse. Dvojna družba je lahko organizirana tudi kot komanditna delniška družba, če so komanditisti delničarji. Možno je, da ima tudi k. d. d. več komplementarjev, vendar morajo biti vsi kapitalske družbe. Dvojna družba, organizirana kot k. d. d., je zlasti primerna za organiziranje posameznih oblik investicijskih družb, pri katerih družbeniki d. o. o. kot komplementarja obdržijo upravljanje in vodstvo prek d. o. o. v dvojni družbi, komanditni delničarji pa na podlagi odkupa komanditnih delnic zagotavljajo potreben kapital.
Dvojna družba se lahko v okviru povezanih družb povezuje v koncerne in holdinge, tako kot vse druge družbe. O povezovanju odloča komplementar.
Komplementar v dvojni družbi skupaj s k. d. tvori sicer dve družbi, ki skupaj oblikujeta praviloma le eno podjetje, v smislu funkcionalno organiziranega namembnega premoženja.
Razmerja med obema družbama in do skupnega podjetja se urejajo avtonomno s pogodbo o ustanovitvi, v praksi pa obstaja vrsta različnih modelov, ki odsevajo v posameznih oblikah dvojnih družb.
Obe družbi sta nosilki podjetništva v ločenih funkcijah; d. o. o. je kot komplementar organ k. d., katerega naloga je upravljanje k. d. Če je d. o. o. ustanovljena le zaradi vključitve v dvojno družbo, je njena dejavnost sestavljena iz upravljanja in zastopanja dvojne družbe, kar je podobno odnosom v povezanih družbah pri pogodbenem koncernu, kjer obvladujoča družba daje odvisni družbi obvezna navodila za vodenje poslov in odgovarja za njene obveznosti.
V dvojni družbi ima vsa upravljavska upravičenja komplementar. Uresničuje jih po svojih organih, zlasti pa po svojem poslovodstvu. Oblikovanje volje po organih komplementarja, kadar organ komplementarja oblikuje voljo in sprejema odločitve, ki se nanašajo samo na komplementarja, je treba ločiti od oblikovanja volje in odločitev, ki se nanašajo na dvojno družbo, to je k. d. Zakon ne predpisuje, da bi dvojna družba imela posebne organe, vendar pa je glede na svobodo urejanja odnosa med komplementarjem in dvojno družbo mogoče, da se s pogodbo o ustanovitvi dvojne družbe oblikujejo tudi posebni organi, na primer skupščina dvojne družbe, ki bi jo lahko sestavljali družbeniki komplementarja in komanditisti dvojne družbe ali pa samo komanditisti. Skupščina dvojne družbe je lahko personalno enako sestavljena kot skupščina komplementarja. Tako je, kadar so družbeniki komplementarja tudi komanditisti. V takem primeru bi lahko enotna skupščina sprejemala sklepe, ki bi bili veljavni tako za komplementarja, kot za dvojno družbo, vendar bi se sklepi sprejemali ločeno. Če enotnega organa v dvojni družbi ni, se sklepi organov komplementarja nanašajo tudi na dvojno družbo, ker je komplementar nosilec podjetništva v dvojni družbi. To velja predvsem pri komplementarju, ki je ustanovljen izključno zaradi upravljanja z dvojno družbo.
V skladu z načelom obveznosti firme mora imeti vsaka družba, tudi dvojna, svojo lastno firmo. Firma dvojne družbe je sestavljena iz (popolne) firme komplementarja, navedbe, ki napotuje na dejavnost dvojne družbe, ter oznake pravnoorganizacijske oblike, v kateri nastopa dvojna družba.
V firmi dvojne družbe mora biti označba, ki napotuje na dejavnost družbe. V skladu z načelom resničnosti mora firma dvojne družbe vsebovati (popolno) firmo komplementarja. Temeljno pravilo o oblikovanju firme dvojne družbe je, da mora biti v firmi dvojne družbe popolna firma komplementarja. Če je v dvojni družbi več komplementarjev, ki nimajo osebno odgovornih družbenikov, mora dvojna firma vsebovati firmo vsaj ene družbe komplementarja. V pravnem prometu mora dvojna družba na svojih poslovnih listinah navajati poleg firme dvojne družbe tudi ime in priimek poslovodje komplementarja, če je komplementar d. o. o., oziroma imena članov uprave, če je komplementar d. d.
Odgovornost za obveznosti dvojne družbe
Pri dvojni družbi je najpomembnejša posebna ureditev odgovornosti za obveznosti do tretjih oseb. D.o.o, ki opravlja funkcijo komplementarja, odgovarja kot vsaka d. o. o z vsem svojim premoženjem za posle oziroma obveznosti, ki temeljijo na poslih, ki jih sklepa samostojno v svojem imenu in za svoj račun. Tu veljajo temeljne določbe korporacijskega prava za kapitalske družbe. Če pa d.o.o kot komplementar nastopa v pravnih poslih v imenu in za račun dvojne družbe, pa primarno odgovarja dvojna družba s svojim premoženjem (vložki komanditistov) in dodatno za vse obveznosti dvojne družbe. Tukaj velja enako načelo, kot pri osebni družbi z neomejeno odgovornostjo, da družbeniki odgovarjajo za obveznosti družbe. Komplementar ima status družbenika družbe z neomejeno odgovornostjo, kar pomeni, da dvojna družba ne more v stečaj brez komplementarja; komplementar pa lahko preneha v stečajnem postopku sam, če ne more poravnati obveznosti, ki izvirajo iz njegovih lasnih poslov, s tem, da se v tem primeru dvojna družba preoblikuje v eno od gospodarskih družb z namenom nadaljevanja podjetniškega poslovanja.
[1] Ivanjko v Ivanjko, Kocbek, Prelič, Korporacijsko pravo, GV Založba, Ljubljana 2009, str.410 in podrobneje: Ivanjko, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, str.558-571.
[2] Na IZOP-u – Inštitutu za zavarovalništvo in pravo v Mariboru je možno dobiti svetovanje o dvojni družbi in o ustreznih pravnih podlagah.
[3] Dvojna družba je poslovno en gospodarski subjekt, ki pa se pojavlja v pravnoorganizacijski obliki dveh pravnih oseb, vendar praviloma z enim podjetjem; enako kot v k. d., s tem da namesto komplementarja, ki je v k. d. fizična oseba, v dvojni družbi kot komplementar nastopa kapitalska družba.
[4] Avtor teh določb v ZGD-1 je programski vodja IZOP, prof. dr. Šime Ivanjko, član komisije za izdelavo predloga ZGD 1993. leta, ki doslej niso doživele nobenih sprememb ali dopolnitev.
Naslovnica: Freepik