Na IZOP-u ugotavljamo, da se povečuje število zavrnjenih zahtevkov s strani zavarovalnic. Do nas prihajajo oškodovanci s sodnimi odločbami, s katerimi so zavrnjeni njihovi odškodninski zahtevki zaradi napak odvetnikov in drugih zavarovancev obveznih zavarovanj poklicne odgovornosti. Odklonitve praviloma temeljijo na spornem sistemu sklepanja zavarovanj po modelu claims made, pri katerem predstavlja zavarovalni primer vložitev odškodninskega zahtevka, ne pa napaka zavarovanca. V članku so podani predlogi, kako se lahko klient – potrošnik zavaruje pred tovrstnimi, nepričakovanimi odklonitvami. Sočasno je podan predlog, po katerem bi morali odvetniki ob prevzemu pooblastila za opravljanje odvetniških storitev pisno obvestiti svoje kliente o vprašanjih zavarovanja njihove poklicne odgovornosti.
Povečan obseg uveljavljanja odškodninskih zahtevkov zaradi strokovnih napak odvetnikov
Na Inštitutu za zavarovalništvo in pravo v Mariboru – IZOP v zadnjem času prejemamo vse več vprašanj oškodovancev, ki so na sodišču z direktno tožbo uveljavljali odškodninski zahtevek zoper zavarovalnico, ki zavaruje obvezno poklicno odgovornost odvetnikov.
Presenečeni smo nad odškodninskimi zahtevki zaradi raznovrstnih napak odvetnikov, ki se v preteklosti niso pojavljale v takšnem obsegu kot danes. Težko je soditi, ali gre resnično za napake, za katere odgovarjajo odvetniki, ali pa se je povečal le interes za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov, podobno kot na drugih področjih.
Prepoznana je zavest ljudi o možnosti uveljavljanja odškodninskih zahtevkov na raznih področjih in je verjetno v posledici tega prisotna povečana zainteresiranost posameznikov, da odgovornost za neuspeh v sodnih postopkih pripišejo odvetniku. Zanimiva bi bila raziskava tovrstnih postopkov.
Nov model pri zavarovanju poklicne odgovornosti
V zadnjem času so številni oškodovanci ostali brez možnosti uveljavljanja odškodnine zaradi strokovne napake odvetnika od zavarovalnice, pri kateri je imel odvetnik zavarovano poklicno odgovornost. V praksi je manj znano, da so zavarovalnice pred leti pri zavarovanju poklicne odgovornosti (odvetnikov) uvedle nov model, prevzet iz ameriškega prava, ki ga opredelujejmo kot claims made klavzulo, za katero je značilno, da zavarovalni primer ni škodni dogodek (torej napaka odvetnika), temveč odškodninski zahtevek oškodovanca.[1] Zavarovalnopravna stroka je presenečena nad takšnim ravnanjem zavarovalnic, ki bistveno poslabšuje varstvo oškodovanih klientov in povečuje varnost zavarovalnic. V luči zavarovalnopravne teorije je claims made model v nasprotju z opredelitvijo zavarovalnega primera v Obligacijskem zakoniku. Temeljni problem je, da je pri tem modelu potrebno vložiti odškodninski zahtevek v času trajanja zavarovalne pogodbe. V gospodarskopravdnem sporu opr. št. I Cpg 128/2016 je višje sodišče odločilo, da oškodovanec, ki je utrpel škodo zaradi poklicne napake odvetnika v času trajanja zavarovalne pogodbe, ni pa odškodnine od zavarovalnice uveljavljal v času trajanja le-te, ampak šele po izbrisu odvetnika imenika odvetnikov, nima pravice do odškodnine od zavarovalnice. Lahko pa bi jo po odškodninskem pravu uveljavljal od odvetnika.
Čeprav je obvezno zavarovanje odvetnikov primarno namenjeno varstvu njihovih klientov, to je potrošnikov, je sodna praksa s priznavanjem modela claims made kot pravno zakonitega sistema zavarovanja v osnovi odvzela oškodovancem velik del pravnega varstva, ki bi ga imeli po tradicionalnem evropskem zavarovalnoodškodninskem pravu. Organizacije, namenjene varstvu potrošnikov, na to očitno niso pozorne, čeprav gre za hudo sporni sistem omejevanja varstva potrošnikov. Tudi Odvetniška zbornica Slovenije ne podpira sistema zavarovanja poklicne odgovornosti po principu claims made, kar izhaja iz njenega predloga novega Zakona o odvetništvu, v katerem se zavzema za prepoved sklepanja zavarovanja odgovornosti po modelu claims made.
Napotki za potrošnike – uporabnike odvetniških storitev
V izogib morebitnim omejitvam uveljavljanja odškodninskih zahtevkov zaradi poklicne napake odvetnika se predlaga bodočim uporabnikom teh storitev, da se ob podelitvi pooblastila v sodnih zadevah prepričajo, za kakšno zavarovalno vsoto ima izbrani odvetnik sklenjeno zavarovanje in predvsem, ali je to zavarovanje sklenjeno po sistemu claims made. V primeru, da gre za claims made model, je potrebno ugotoviti, ali je odvetnik doplačal zavarovanje za podaljšanje zavarovalnega kritja oziroma za podaljšano uveljavljanje odškodninskih zahtevkov, vsaj za dobo 5 let (po prenehanju poklicnega udejstvovanja), glede na to, da je možno po odškodninskem pravu uveljavljati odškodninski zahtevek zaradi odvetniške napake v splošnem zastaralnem roku 5 let.
Menimo, da bi odvetnik z vidika varstva potrošnika moral klienta seznaniti o podrobnostih sklenjenega zavarovanja poklicne odgovornosti še preden mu klient podpiše pooblastilo za zastopanje v sodnih ali drugih postopkih. Takšno obvestilo o zavarovanju morajo potrošnikom namreč posredovati drugi zavezanci za obvezno poklicno zavarovanje, na primer zavarovalni posredniki, pri čemer je slednje še bolj potrebno pri nudenju odvetniških storitev, kjer lahko gre za zelo pomembna materialna in življenjska vprašanja.
Izdane sodne odločbe, ki priznavajo claims made model, so po našem mnenju v nasprotju z določbami Obligacijskega zakonika in priporočamo, da uporabniki odvetniških storitev kot potrošniki poskrbijo za potrebno informacijo v obliki vprašanja odvetniku pred sklenitvijo mandatne pogodbe. Priporočamo tudi, da ni slednji zahtevajo kopijo zavarovalne police odvetnika, kajti po naših izkušnjah zavarovalnice oškodovancem ne želijo posredovati kopije zavarovalne police. V določenih sporih tudi odvetniki ne želijo aktivno sodelovati v postopku uveljavljanja odškodninskega zahtevka, če pa to vendarle storijo, pa praviloma ni mogoče pričakovati, da bodo vedno korektno opisovali domnevno storjeno napako. Po naravi stvari so odvetniki v spornih razmerjih med njimi, oškodovanci in zavarovalnico v interesni sferi zavarovalnice.[2]
prof. dr. Šime Ivanjko
[1] Več o klavzuli claims made glejte: Š. Ivanjko, Sporno sklepanje zavarovanja poklicne odgovornosti “claims made”?, Inštitut za zavarovalništvo in pravo v Mariboru, dostopno na:
[2] Na IZOPu se na žalost s temi vprašanji vsakodnevno ukvarjamo in menimo, da bo ta zapis koristen, da se preprečijo bodoči nesporazumi in vodenje nepotrebnih sodnih postopkov.
Prikazna slika: Freepik