Abstract
Smart contract indicates a digital protocol that automatically performs pre-defined technological processes within transactions, without the involvement of third parties, whereby contractual relationships are translated into a programming language or algorithm.
Pojem pametnih pogodb je v naši praksi neznan, osnovne informacije se pojavljajo le v teoriji. Uveljavljanje pametnih pogodb je primerno in možno pri masovnem sklepanju pogodb, kot je to na primer v zavarovalništvu. Vodeča zavarovalna družba v Evropi – Allianz, že izvaja pilotni projekt. Zato v uredništvu spletne strani Inštituta za zavarovalništvo in pravo v Mariboru menimo, da je za prakso in teorijo zanimiv članek mag. Aleša Hojnika, LL.M. Finance (Frankfurt am Main), ki raziskuje to tematiko.
Pametne pogodbe (smart contracts) in blockchain tehnologija
Ideja o pogodbenih razmerjih, oziroma obligacijah, ki bi temeljile na samostojno izvajajoči programski kodi, se je porodila informatiku Nicku Szabu že v letu 1996.1 Slednji je izhajal iz stališča, da lahko logika kriptografskih protokolov in drugih digitalnih varnostnih mehanizmov, zagotovi večjo varnost in zniža stroške v primerjavi s tradicionalno ureditvijo pogodbenega prava. Navedeni koncept je poimenoval pametne pogodbe (smart contracts).
Danes s pojmom pametne pogodbe označujemo digitalni protokol, ki samodejno opravlja vnaprej določene tehnološke procese znotraj transakcij, brez sodelovanja tretjih oseb, pri čemer se pogodbena razmerja prevedejo v programski jezik oziroma algoritem. Ob izpolnitvi določenih parametrov, ki so zapisani v algoritmu, se pogodbeno razmerje nato avtomatsko realizira.2
Pametne pogodbe omogoča blockchain tehnologija, ki jo večina povezuje zgolj s kriptovalutami.3Navedena tehnologija je nenehno naraščajoč seznam zapisov (blokov), ki so povezani in zavarovani v kriptografskem zapisu. Vsak blok vsebuje kazalnik, ki predstavlja povezavo do prejšnjega bloka, kot tudi časovni žig in transakcijske podatke. Izvorne verige naj bi bile s tem odporne proti spreminjanju podatkov. Izvorna veriga kot glavna knjiga na trajen in preverljiv način beleži transakcije med dvema strankama, pri tem je razdrobljena v povezane bloke, kar zagotavlja redosled. Blockchain tehnologija deluje v decentraliziranih omrežjih peer-to-peer, torej brez centralnega vozlišča, ki bi sistem nadzoroval. Vsi deležniki, ki so del peer-to-peer omrežja, imajo na svoji strojni opremi popolno kopijo celotnega zapisa oziroma izvorne verige blokov, kar naj bi preprečevalo kakršnokoli možnost manipulacije na verigi blokov.4
V praksi blockchain tehnologijo pametnih pogodb pilotno preizkušajo tudi na področju zavarovalništva. Zavarovalnica Allianz Risk Transfer AG je v letu 2016 pričela s testnim projektom koriščenja blockchain tehnologije pri swap poslih v primerih naravnih katastrof, kot so hurikani ipd. Gre za finančne instrumente, katerih namen je prenos tveganja posledic naravne katastrofe iz zavarovalnice na investitorja v zameno za plačilo. V primeru uresničitve naravne katastrofe investitor odgovarja za dogovorjeno finančno tveganje, pri čemer pogodba podrobno definira pogoje, pod katerimi nastane njegova obveznost. Zavarovalnica Allianz je pogoje, pod katerimi se opisani finančni instrument v primeru naravne katastrofe avtomatsko izvrši, z blockchain tehnologijo programsko definirala. Na ta način naj bi se zmanjšal faktor človeških napak in pohitril celoten proces plačila.5
Vpliv blockchain tehnologije je razviden tudi iz projekta šestih največjih svetovnih bank, ki so na njeni podlagi začele razvijati interni plačilni sistem, s katerim bi nadomestile klirinške družbe. Z uporabo interne računovodske valute, ki bi bila neposredno zamenljiva z uradno priznano valuto pri centralni banki, bi finančne institucije kupovale in prodajale obveznice, delnice, ipd., brez, da bi bilo potrebno čakati na dokončanje tradicionalnih denarnih plačil. Poleg časa, bi se zmanjšali tudi stroški in višina vezanega kapitala, ki je potreben za poravnavo in poračun po poravnavi pri takšnih transakcijah.6
Kljub nesporni revolucionarnosti blockchain tehnologije, pa so z njeno uporabo povezane tudi nevarnosti. Kot primer lahko izpostavimo projekt na podlagi decentraliziranega omrežja Ethereum, s katerim so ustanovili investicijski sklad. Ker z namenom onemogočanja goljufij, oziroma vdora v sistem, pametne pogodbe ne dopuščajo nobenih naknadnih sprememb algoritma, je bilo anonimnemu uporabniku, ki je opazil pomanjkljivosti, oziroma »luknje» v konkretnem algoritmu (pametni pogodbi), omogočeno, da je vlagatelje v Ethereumov investicijski sklad oškodoval za med 40 do 60 milijonov evrov. Oškodovancem so povrnili zgolj del sredstev, ko so naknadno nadomestili del neprekinjene verige z novim algoritmom oziroma pametno pogodbo.7
Pametne pogodbe odpirajo tudi številna pravna vprašanja, nekatera so obravnavana v nadaljevanju.
Pravna vprašanja, povezana z uporabo pametnih pogodb
Izhodiščno vprašanje je, ali so pametne pogodbe, ki v slovenski zakonodaji niso posebej pravo urejene, sploh pogodbe v smislu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ, Uradni list RS, št. 97/2007, z dne 24.10.2007, s spremembami).
V skladu z OZ pogodba manifestira soglasje dveh ali več oseb o njenih bistvenih sestavinah. Pogodbene stranke določijo natančno vsebino oziroma predmet pogodbenega razmerja. Ker programski algoritmi nimajo sposobnosti vsebinsko izjaviti volje, potrebne za sklenitev pogodbe, nemška pravna teorija8 v zvezi z obravnavanim vprašanjem opozarja na nujno ločnico med fazo sklepanja in fazo izvršitve pogodbe. Pametna pogodba tako predstavlja zgolj fazo izvršitve in jo pojmujejo kot programsko izvedbo predhodnega pogodbenega razmerja, ki bi naj pripomogla k poenostavitvi izvršitve obligacijskega razmerja.9
Pogodbene stranke v skladu s 3. členom OZ prosto urejajo obligacijska razmerja, pri čemer jih ne smejo urejati v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli. Narava zakonskih določb OZ je praviloma dispozitivna (2. člen OZ), kar pomeni, da lahko pogodbene stranke uredijo obligacijsko razmerje drugače, kot je določeno v določbah OZ, razen, če iz posamezne določbe, ali njenega smisla, izhaja, da je norma kogentna (prisilna). Na podlagi navedenega lahko sklepamo, da se pri izbiri jezika, v katerem želijo skleniti pravni posel, pogodbene stranke lahko odločijo za uporabo programskega algoritma. Težava pravnega posla, izvedenega s pomočjo pametnih pogodb, pa nastopi v primerih, ko se za sklenitev pravnega posla zahteva posebna (pisna) oblika. Obličnost služi lažjemu dokazovanju sklenitve pravnega posla, varstvu pogodbenih strank, ipd., od namena zahtevane obličnosti pa je odvisna tudi posledica neupoštevanja predpisane oblike (neveljavnost pogodbe, ali pa konvalidacija ustne pogodbe). Ker programski algoritem pametne pogodbe ni neposredno razviden, bomo imeli težavo z utemeljevanjem, da je pogoj obličnosti izpolnjen. Tozadevno ni moč zanemariti tudi dejstva, da programskega algoritma povprečna oseba, brez posebnih znanj, ne bo razumela.
Avtomatizem in samoizpolnitev, kot lastnosti pametnih pogodb, lahko posegata v že omenjeno zakonsko načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij. Navedeno se odraža na primeru pravice stranke do odstopa od pogodbe. V kolikor bi stranka želela odstopiti od pogodbe, izvedene s pomočjo pametne pogodbe, bi blockchain tehnologija morala omogočati, da bi se samoizpolnitev pametne pogodbe zamrznila, programski algoritem pa bi se naknadno razveljavil oziroma izbrisal. Ker prav na nespremenljivosti programskega zapisa temelji zaupanje v varnost pred vdori v programski algoritem, je možnost njegovega naknadnega spreminjanja, oziroma brisanja, omejena.10 Dodatno lahko pride tudi do situacije, ko zaradi napake programskega algoritma (pametne pogodbe) ne pride do izvršitve tistega, kar sta se pogodbeni stranki dogovorili, pri čemer morata nato pravilno izvršitev doseči po tradicionalni poti, oziroma uveljavljati varstvo v okviru razpoložljivih pravnih okvirjev.11
Blockchain tehnologija in izzivi za zakonodajalca
Blockchain tehnologija postavlja zakonodajalca pred številne izzive, saj obstoječa tradicionalna pravna ureditev ni prilagojena pojavom (kriptovalute, pametne pogodbe…), ki jih ta omogoča.
Poskusi regulacije se že pričenjajo predvsem na področju pravnega urejanja na blockchain tehnologiji temelječih kriptovalut, ki postajajo sistemsko relevantne, saj skupna vrednost kriptovalut predstavlja skoraj desetino globalnih bančnih rezerv v zlatu. Strokovnjaki opozarjajo, da kriptovalute nimajo mehanizma za ohranjanje vrednosti, kot ga poznamo pri uradno priznanih denarnih valutah, nad katerimi bdijo centralne banke, ki na različne načine intervenirajo v primeru poskusa razvrednotenja valute.12 V nekaterih tujih objavah kriptovalute povezujejo tudi s Ponzijevo shemo, ker je njihova vrednost odvisna od privabljanja novih uporabnikov, kar je problematično tudi z vidika varstva nepoučenih investitorjev, ki se ne zavedajo tveganosti investicije.13
Dodana vrednost blockchain tehnologije je nesporna. Pilotni projekti uporabe pametnih pogodb (kot na primer omenjeni projekt zavarovalnice Allianz) kažejo na prepoznane priložnosti za izboljšave, ki jih tehnologija omogoča. Vendar pa slednja odpira številna pravna vprašanja, pri čemer ta članek opisuje zgolj nekatera. Prepričanju nekaterih, da bodo pametne pogodbe nekoč nadomestile pravnike, težko sledimo, vsekakor pa se bo pravo (in pravniki) moralo prilagoditi novostim, ki jih prinaša tehnološki razvoj.
mag. Aleš Hojnik, LL.M. Finance (Frankfurt am Main)
1http://en.wikipedia.org
2 Kerimae, Tanel, Rull, The Future of Law and eTechnologis, Springer International Publishing, 2016, stran 133.
3 Več o kriptovalutah v članku A. Hojnik, Pravno definiranje kriptovalut, z dne 23.8.2017, dostopnem na spletni strani IZOP-a, https://www.zavarovanje-osiguranje.eu/pravo/pravno-definiranje-kriptovalut/
4 Vse informacije o preteklih transakcijah, izvedenih z Blockchain tehnologijo, so shranjene na bloku, pri čemer vsak blok vsebuje neke vrste kazalo prejšnjega bloka, kar onemogoča manipuliranje in spreminjanje informacij v bloku. Vsi uporabniki, ki delujejo preko takšnega peer to peer omrežja, imajo na ta način iste podatke o zapisih.
5https://bravenewcoin.com/news/allianz-and-nephila-successfully-piloted-blockchain-technology-for-catastrophe-swap/
7 D M. Kaulartz, J. Heckmann, AO Hack: Wenn der Smart Contract sich als Dumb Contract erweist, dostopno na: https://www.cmshs-bloggt.de/tmc/it-recht/dao-hack-wenn-der-smart-contract-sich-als-dumb-contract-erweist/
8 Na nemški pravni ureditvi temelji tudi slovenska obligacijska zakonodaja.
9 M. Kaulartz, J. Heckmann, Smart Contracts – Anwendungen der Blockchain-Technologie, Computer und Recht, 2016, str. 618, 621.
10 V praksi so programski algoritem naknadno spremenili (nadomestili) v že opisanem primeru zlorabe algoritma projekta investicijskega sklada, ki je temeljil na omrežju Ethereum.
11 M. Kaulartz, J. Heckmann, Smart Contracts – Anwendungen der Blockchain-Technologie, Computer und Recht, 2016, str. 618, 623.
12 A. Sheng, X. Geng, Barbarians at the Monetary Gate, dostopno na https://www.project-syndicate.org
13 Ibidem
Profilna slika: Freepik