Na IZOP-Inštitutu za zavarovalništvo in pravo v Mariboru že nekaj mesecev proučujemo nekaj stečajev v Mariboru in kazenskih ter civilnih postopkov, kateri so vzročno povezani s hudo napako slovenskega zakonodajalca (beri; nekaterih poslancev, ki nikoli niso videli podjetja od znotraj). Gre za obdobje začetka znane podjetniške krize v gospodarstvu med leti 2010-2014, ko so nekateri poslanci v DZ ob podpori medijev začeli spodbujati delavce in družbeno sredino z insinuacijami, da so direktorji in člani nadzornih svetov krivi za nastalo krizno situacijo. Predmet atakiranja so bila družinska podjetja oziroma direktorji omenjenih podjetjih. Napaka zakonodajalca je prizadela stotine slovenskih podjetnikov, ki so bili skoraj dve leti »vrženi iz tira« normalnega vodenja podjetij. Mnoge je zajela panika, saj jim je država prepovedala upravljati s svojim podjetjem, družbena sredina pa je navdušeno ploskala, prepričana, da je država le končno spoznala odgovorne za krizo.
Nasprotovanje pravne korporacijske stroke
Osebno sem pisal in se »kregal« z mnogimi, zlasti pa z mediji, prepričan, da je sprejetje novele Zakona o gospodarskih družbah (1-E), posledica nepoznavanja korporacijskega prava in tudi podjetniško škodljivo. Pri omenjenih analizah nekaterih postopkov smo presenečeni, da v nobenem postopku na to napako zakonodajalca niso bili pozorni sodišče, odvetniki in tožilci. Osebno sem prepričan, da ni mogoče voditi kazenskih in civilnih postopkov brez upoštevanja, kaj se je na tem področju korporacijskega prava zgodilo prav z odgovornostjo direktorjev in članov nadzornih svetov.
Ena od mnogih napak zakonodajalca
V čem je bila ta napaka zakonodajalca, ki je le ena od mnogih na področju podjetništva? Naj mimogrede omenim samo izbris pravnih oseb iz sodnega registra (okoli 50.000 občanov je ostalo brez premoženja, ki še danes plačujejo obveznosti izbrisanih družb od svoje pokojnine), kar se ni zgodilo nobenemu družbeniku oziroma delničarju v sodobnih državah.
Nerazumno politično ideološko sprejetje novele ZGD-E
Skupina poslancev je v začetku leta 2011 vložila predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1E, katerega je DZ sprejel v z novembru 2011 in je bil objavljen v Uradnem list RS, št. 91/11) z dne 14.11.2011. V tej noveli zakona se je mnogo razpravljalo, ki so ga mnogi podpirali, zlasti mediji, ne pa tudi podjetniki.
V omenjeni noveli je v znanem 10.a členu ZGD-1E uvedena omejitev ustanavljanja, vodenja in nadziranja družb za vse družbenike in delničarje, ki so opravljali funkcijo člana poslovodstva ali organa nadzora družbe, če je nad družbo bil začet postopek insolventnosti, zlasti pa postopek prisilne poravnave oziroma, če je v tej družbi bil začet eden izmed postopkov zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja kadarkoli v obdobju dveh let pred začetkom omenjenega postopka.
Omejitev opravljanja teh funkcij je veljala tudi za osebe, ki so opravljale funkcijo poslovodstva ali nadzornega organa v veliki, srednji oziroma majhni družbi, nad katero je bil začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja.
Uradni odvzem pooblastil direktorjem
Sodišče je v nepravdnem postopku članu poslovodstva oziroma organa nadzora dovolilo pridobitev statusa družbenika, opravljanje poslovodne funkcije družbe ali opravljanje nadzorne funkcije družbe, če je le-ta dokazal, da je v družbi, nad katero je bil začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja, ravnal s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Ta omejitev je veljala za vse omenjene člane, ki so bili vpisani v sodnem registru.
Omenjena omejitev je prepovedovala navedenim osebam opravljati tovrstne funkcije 10 let. Zakon še navaja vrsto drugih razlogov, zaradi katerih nihče od teh oseb ni mogel kupiti poslovnega deleža v drugi družbi ali ustanoviti družbo.
V 10.b členu pa je bilo sodišče pooblaščeno za odvzem pooblastila oziroma upravičenja za vodenje poslov in odpoklic z mesta člana nadzornega organa po uradni dolžnosti, če so bili izpolnjeni zgoraj navedeni pogoji.
To je veljalo za vse družbe, prizadeti pa so bili zlasti vodilni v družinskih podjetjih. Mediji so z velikim pompom objavili npr. v enem primeru odvzem funkcije direktorja lastnika v njegovih 10 družbah, ki je moral prepustiti vodenje družb tujim ljudem, ki niso imeli interesa za uspešno poslovanje.
Desetletna prepoved opravljanja poslovodnih funkcij
Malo strokovnjakov se je odločalo prevzeti to nadomestno funkcijo , ker v primeru prisilne poravnave ta oseba ne bi mogla biti direktor ali član nadzornega sveta 10 let.
Prizadetost gospodarskih strokovnjakov je bila neznosna, saj se je v času krize vrsto podjetij reševalo s prisilno poravnavo.
Korporacijski pravniki smo bili proti in opozarjali na napako vendar določena skupina v oblastnikov je v tem videla vrnitev socialističnega podjetništva.
Napako popravlja Ustavno sodišče
Šele dne 25.4.2013 je Ustavno o sodišče Republike Slovenije št. U-I-311/11 razveljavilo (Uradni list RS, št. 44/2013, z dne 24.5.2013 omenjene določbe oziroma jih omililo. Zanimivo je, da so sodišča vodila postopke o odvzemu pooblastil direktorjev in članom nazornega sveta vse do 5. oktobra 2013, ko je ZGD 1H te postopke odpravil.
Zanimivo bi bilo ugotavljati, koliko škode so utrpela zlasti družinska podjetja in koliko podjetjih je v tem obdobju prenehalo stečajem, katere so mediji pospremili z insinuacijami o odgovornosti vodilnih poslovnežev. O vznemirjenosti in strahu vodilnih poslovnih ljudi in družinskih članov pred tem zakonom bi se dalo napisati knjigo.
Molk ob podjetniški škodi in prizadetosti podjetnikov
Morda se motim, vendar v strokovni literaturi in v medijih še nisem prebral kritike tega početja skupine poslancev v DZ, ki je uspela prepričati večino, da glasuje v škodo ljudi, ki so si prizadevali rešiti podjetja pred propadom zaradi vse splošne krize. Vsaj v enem primeru smo ugotovili nekorektno obnašanje poslovnih partnerjev, ki so zaradi konkurenčnih razlogov izsilil prisilno poravnavo pri konkurentu, da bi s tem odstranili neposredno znanega poslovneža s poslovodne funkcije.
Zavedam se, da gre za zapleteno in občutljivo materijo, vendar nisem našel pripravljenosti, da bi mediji to objavili, upam pa, da bodo na nenormalno in nepričakovano zmedo pri članih poslovodnih in nadzornih organov pozorna sodišča.
Šime Ivanjko