Bianco menica se v praksi pogosto uporablja za zavarovanje prihodnjih terjatev, katerih obseg in vsebina v času izdaje menice še nista določena. S pravilno izpolnitvijo vseh bistvenih sestavin na meničnem blanketu bianco menica postane prava menica in tudi za nazaj zavezuje vse, ki so jo podpisali. Menični zavezanci se plačilu meničnih obveznosti v sodnih postopkih upirajo tudi z ugovorom, da je prejemnik bianco menice menični blanket izpolnil nepravilno – v nasprotju z meničnim pooblastilom, oziroma je tega prekoračil. Tozadevno velja izpostaviti nedavno sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 278/2016, z dne 8.12.2016, v kateri je slednje odločalo o pravilni uporabi materialnega prava s strani pritožbenega sodišča, ki ni sledilo odločitvi prvostopenjskega sodišča, da prejemnik bianco menice ni upravičen popraviti besedila obrazca za trasirano menico tako, da to ustreza obliki in vsebini lastne menice, v primeru, ko je iz meničnega pooblastila sicer razvidno, da izdajatelj izdaja lastno bianco menico, a prejemnika pooblašča zgolj za izpolnitev neizpolnjenih delov na vnaprej natisnjenem obrazcu za trasirano menico (in ne izrecno tudi za popravo že zapisanega besedila).
Za razumevanje obravnavanega primera velja navesti dejstvo, da menica spada med strogo formalne pravne posle, kar pomeni, da je veljavna le, v kolikor je izdana v pisni obliki in vsebuje vse z zakonom predpisane sestavine.[1] To velja tudi za lastno menico, ki se od trasirane menice razlikuje v tem, da izdajatelj menice ne pozove tretje osebe, naj izpolni denarno terjatev upniku, ampak sam nepogojno obljubi, da bo menico ob dospelosti plačal remitentu. Da lastna bianco menica postane lastna menica, mora obsegati vse sestavine, določene v 107. členu Zakona o menici[2] (v nadaljevanju ZM), med drugim tudi nepogojno obljubo, da se bo plačala določena vsota denarja.
Obrazec Pošte Slovenije za trasirano menico vsebuje nalog plačila, izražen z besedno zvezo »plačajte za to«. Naloga trasatu, naj plača, ki izhaja iz trasirane menice, pa seveda ni moč enačiti s trasantovo nepogojno obljubo plačila pri lastni menici, zaradi česar obrazec za trasirano menico za lastno menico ni ustrezen, saj bi moral namesto naloga vsebovati obljubo plačila. Vrhovno sodišče RS je zato v obrazložitvi povzelo eno izmed svojih preteklih odločb[3], v kateri je presodilo, da je upoštevaje odsotnost uradnega formularja za lastno menico pri uporabi obrazca za trasirano menico potrebno besedilo naloga za plačilo »plačajte za to« prečrtati in ga nadomestiti z besedilom obljube plačila (»plačam«, »bom plačal«,…). V kolikor lastna menica nepogojne obljube plačila dolga ne vsebuje, je namreč nična.
Glede ugovora izdajatelja menice, da je prejemnik bianco menico izpolnil nepravilno, ko je besedilo »plačajte« popravil v »plačam«, saj je s tem prekoračil menično pooblastilo, ki ni vsebovalo izrecnega dovoljenja za popravo že zapisanega besedila na meničnem blanketu, je Vrhovno sodišče RS zapisalo, da je obseg pooblastitve odvisen od volje pooblastitelja in je posledično sklicevanje na prekoračitev besedila, ko izdajatelj izrecno zapiše, da izdaja lastno bianco menico, upnika pa pooblasti le za izpolnitev neizpolnjenih delov menice na obrazcu za trasirano menico, v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, ki od strank pravnega posla zahteva korektno in lojalno ravnanje.
V zvezi s sklicevanjem izdajatelja menice na določbo o predrugačenju menice iz 68. člena ZM, ki določa, da so, če se predrugači menično besedilo, odgovorni tisti, ki so podpisali menico, ko je bila že predrugačena, po predrugačenem besedilu, prejšnji podpisniki pa po prvotnem besedilu, je Vrhovno sodišče RS presodilo, da se citirana določba uporablja le v primeru, ko gre za spremembo besedila potem, ko je bila menica že izpolnjena, v konkretnem primeru pa je do spremembe besedila prišlo tekom izpolnjevanja bianco menice, ki je šele z izpolnitvijo postala prava menica.
Iz obravnavane sodne odločbe lahko strnemo naslednja stališča Vrhovnega sodišča RS:
- Pri uporabi obrazca trasirane menice za lastno menico je potrebno besedilo naloga za plačilo »plačajte za to« prečrtati in ga nadomestiti z besedilom obljube plačila (»plačam«, »bom plačal«,…);
- Določba o predrugačenju menice (68. člen ZM) se uporablja le v primeru, ko je bilo besedilo spremenjeno potem, ko je bila menica že izpolnjena (in je pridobila naravo vrednostnega papirja);
- Sklicevanje na prekoračitev pooblastila s popravo besedila naloga za plačilo v obljubo plačila, ko izdajatelj izrecno zapiše, da izdaja lastno bianco menico, upnika pa pooblasti zgolj za izpolnitev neizpolnjenih delov menice na obrazcu za trasirano menico, je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.[4]
[1] Sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 946/2012, z dne 23.1.2013.
[2] Zakon o menici (ZM, Uradni list FLRJ, št. 104/46, z dne 24.12.1946, s spremembami)
[3] Sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 187/2007, z dne 3.9.2009.
[4] Podrobneje o pooblastilu izdajatelja menice za izpolnitev bianco menice glejte Šime Ivanjko, Zakon o menici s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2001, str. 98.
Lara Grušovnik,
univ. dipl. pravnica, doktorska študentka na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru
