V podjetništvu se pogosto pojavlja potreba, da se poslovni delež v d.o.o. začasno prenese od enega družbenika na drugega v obliki pravnega posla, ki ga opredeljujemo kot fiducija. Najbolj pogosto so to primeri, kadar d.o.o. zaide v finančne in ekonomske težave, pri čemer se poslovni deleži začasno prenesejo na fiduciarja z namenom reševanja družbe pred stečajem ali pa zaradi poplačila obveznosti (iz poslovanja) enemu ali več upnikom.
Fiduciar je praviloma strokovnjak za reševanje podjetij v težavah, ki pa niso zrela za stečaj ali pa je to upnik, ki se želi poplačati iz poslovanja podjetja dolžnika, ne pa iz vrednosti njegovega premoženja v postopku stečaja in pri tem uničiti največjo vrednost podjetja, tj. organizirano poslovanje ter delovana mesta, ki so v stečaju brez vrednosti. V praksi se pozablja, da je najslabša oblika poplačila terjatev stečaj, da ne govorimo o splošni škodi za gospodarstvo in družbeno skupnost.[1]
Pojem fiduciarnih poslov
V slovenskem pravu fiduciarni posli trust deed, pogodbe o zaupanju ali skrbniška pogodba (Treuehandvertrag), niso urejeni z posebnimi predpisi, tako kot v drugih državah, so pa dovoljeni (bodisi da gre za rimsko pravno institucijo fiducia cum amico ali fiducia cum creditore. S fiduciarnimi posli se ustvari začasno stanje, po preteku katerega stranki z novo pogodbo ponovno ustvarita prejšnje stanje ali pa ga drugače oblikujeta.
To velja tudi za fiduciarni prenos poslovnega deleža v d.o.o. V obeh primerih gre za fiduciarni posel, pri katerem je značilno, da določena oseba (prenosnik – fiduciant) prenese svojo pravico imetnika poslovnega deleža na drugo osebo (fiduciarja), ta pa jo mora pod določenimi pogoji obdržati in izvrševati ter jo pozneje vrniti oziroma prenesti na tretjo osebo. Fiduciar je polni lastnik z zgolj obligatorno obvezo vrniti stvar ob izpolnitvi razveznega pogoja, ki mora biti določen v pogodbi. Pri fiducii cum amico (lastniška fiducija) gre za prenos poslovnega deleža zaradi različnih vzrokov (začasno upravljanje, najem ali zakup in pod). Pri fiduciji cum creditore pa gre za prenos zaradi zavarovanja določene terjatve, ki jo ima fiduciar do prenosnika. Če prenosnik ne plača svoje obveznosti, mu fiduciar ni obvezen vrniti na fiduciarni osnovi prenesenega poslovnega deleža v d.o.o.
Fiduciarni posli so posli, pri katerih pridobi fiduciar stvari ali terjatve preko pogodbene obveznosti s polno pravico, da tako pridobljene pravice ali stvari upravlja za račun in tveganje fiducianta in mu jih na koncu fiduciarnega razmerja vrne.
Zaradi takšne pogodbene obveze mora fiduciar sopogodbeniku (prenosniku oziroma fiduciantu) omogočiti, da uresniči svoja upravičenja glede poslovnega deleža, toda le, če so izpolnjeni posebni pogoji (pogodbeni ali zakonski). Ne glede na fiduciarno naravo posla mora iz pogodbe izhajati, da je prenosnik veljavno formalno pravno prenesel lastninsko (imetniško) pravico na poslovnem deležu na fiduciarja in da morajo biti, ob predvideni povratni izročitvi poslovnega deleža v d.o.o. fiduciantu, enako izpolnjeni tudi zakonsko določeni pogoji za takšno ponovno pridobitev. To je zlasti pogodba o fiduciarnem prenosu poslovnega deleža v notarskem zapisu, oblika in vpis v sodni register. Na podlagi pogodbe, sklenjene med strankama, fiduciar postane popolni imetnik (v praksi napačno pojmovan kot lastnik) poslovnega deleža za čas veljavnosti pogodbe z vsemi pravicami in obveznostmi ter se ne loči od ostalih družbenikov v družbi. Za ponoven prenos lastninske pravice na poslovnem deležu se ni mogoče izogniti zakonskim pogojem za takšen povrnitveni prenos (notarski zapis in vpis v sodni register).
Pri fiduciarnem poslu imamo kombinacijo stvarnopravnih in obligacijsko pravnih učinkov: stvarnopravni učinek je prenos pravice na poslovnem deležu od fiducianta na fiduciarja; obligacijsko pravni učinek pa je obveznost fiduciarja, da prenese pravico nazaj na fiducianta ob izpolnjenih pogojih, ki so določeni v fiduciarnem poslu ali zakonu. Fiduciarna lastnina je namreč formalno enaka kot lastnina, ki jo sicer pridobi kupec s prodajno pogodbo. Fiduciar je popolni imetnik (lastnik ) poslovnega deleža, tako v razmerju do tretjih oseb, kot tudi v razmerju do fiducianta. Obligacijsko pravni dogovor med fiduciantom in fiduciarjem ne spremeni bistva pravice, ki jo ima fiduciar nad poslovnim deležem na podlagi fiduciarne pogodbe, zato je tudi fiduciar pravi stvarnopravni lastnik oziroma imetnik pridobljenega poslovnega deleža v času trajanja pogodbe.
Pravne podlage
Za fiduciarne posle se uporabljajo določila 201-206. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) (Uradni list RS, št. 87/02 in 91/13), ki se uporabljajo tako za stvarno pravne vidike fiducije cum creditore, kot tudi smisleno za fiducio cum amico.
Predvsem pa SPZ določa;
- za fiduciarni prenos se smiselno uporabljajo določila o prenosu lastninske pravice, v konkretnem primeru se uporabljajo določila ZGD-1 za prenos poslovnega deleža v d.o.o,
- sporazum strank o prenosu lastninske pravice mora biti sklenjen v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa,
- sporazum lahko ureja tudi medsebojne pravice in obveznosti strank,
- če sporazum ne določa drugače, se glede pravic in obveznosti strank v času trajanja razmerja smiselno uporabljajo določila o neposestni zastavi premičnine,
- prenosnik lahko proti fiduciarjevim upnikom ugovarja nedopustnost izvršbe in uveljavlja izločitveno pravico v stečaju in prisilni poravnavi na fiduciarno prenesenem poslovnem deležu,
- fiduciar ima ob stečaju ali prisilni poravnavi prenosnika (prenosnika) na fiduciarno preneseni lastnini ločitveno pravico.
Izvedba fiduciarnih poslov v praksi
Fiducirani posli se sklepajo za različne namene, pri čemer zakon ne določa posebnih omejitev. V korporacijskem pravu se fiduciarni posli najbolj pogosto sklepajo, da bi se v času trajanja fiduciarne pogodbe pravi imetnik poslovnega deleža ali lastnik delnic iz različnih razlogov izognil vlogi in statusu družbenika ali delničarja. To so lahko razlogi s področja odnosov v družini, pri urejanju razmerij med upniki, itd. Ti posli ne smejo biti izvedeni zaradi izigravanja upnikov.
Upniki fiducianta kot fiduciarji praviloma prevzamejo poslovni delež za določeno obdobje, da bi poplačali svoje terjatve in zagotovili druge legalne pravice. Razumljivo je, da se lahko po končanem fiduciarnem razmerju fiduciant in fiduciar dogovorita o dokončni prodaji poslovnega deleža ali pa o kakšnem drugačnem razmerju, pri čemer je potrebno podrobneje razdelati pravice in obveznosti strank o prenehanju fiduciarnega razmerja. Fiduciarno razmerje je pogosto lahko podobno predpogodbi (pactum de contrahendum), s katero se stranke zavežejo, da bodo sklenile določeno pogodbo oziroma fiduciarno razmerje spremenile v končno prodajno pogodbo.
Z nomotehničnega vidika se lahko fiduciarno razmerje uredi z eno pogodbo, v kateri je bistveni del dogovor o prenosu poslovnega deleža na fiduciarja za določen čas in obveznost vrnitve tega deleža prvotnemu lastniku. Ureditev prvotnega in drugega prenosa mora biti v skladu z ZGD-1, to je pogodba, morebiti v notarskem zapisu in o tem mora biti obveščen poslovodja d.o.o ter mora biti vpisana v sodni register.
Druga možnost, ki se v takšnih spornih primerih običajno priporoča je, da se celotno fiduciarno razmerje uredi z dvema pogodbama, prav tako v notarskem zapisu, pri čemer se na podlagi prve pogodbe opravi prenos oziroma odsvojitev poslovnega deleža na fiduciarja brez kakršnihkoli posebnih omejitev ali dogovorov. Ta pogodba se mora predložiti poslovodji in s tem fiduciar pridobi vse pravice družbenika. Vpis v sodni register ni pogoj za pridobitev teh pravic, vendar bo potrebno spremeniti družbeno pogodbo in na podlagi tega vpisati novega družbenika v sodni register. Sočasno se sklene tudi druga pogodba v enaki pravno formalni obliki v notarskem zapisu, v kateri se fiduciar zaveže, da bo po določenem času vrnil ta poslovni delež fiduciantu (prvotnemu imetniku). V tej pogodbi se stranki dogovorita za plačilo fiduciarja, ki je na podlagi prve pogodbe upravljal s poslovnim deležem. To je najbolj pogosto pravica do dividende ali določeno fiksno plačilo ali pa tudi možnost tesnejšega poslovnega sodelovanja, pri čemer bo fiduciar skozi to poslovno sodelovanje pridobil določene koristi. V tej pogodbi se je prav tako možno dogovoriti, da se bosta stranki dogovorili o tem, da bo fiduciar ostal družbenik naprej, s tem, da bo po izteku fiduciarnega razmerja prvotnemu lastniku plačal določeno ceno. V tem primeru je treba dogovoriti tudi kriterije za oblikovanje cene. V primeru, če se dogovorita, da se fiduciarno razmerje spremeni v kupoprodajno razmerje, v sodnem registru in v družbeni pogodbi ni potrebno spreminjati ničesar. V omenjeni drugi pogodbi je potrebno dogovoriti še vrsto različnih vprašanj, odvisno od konkretne situacije.
V praksi se priporoča, da se celotno razmerje uredi z dvema pogodbama, pri čemer je prva pogodba pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža in je javna, druga pogodba pa ni javna, čeprav je sklenjena v notarskem zapisu. V določenih primerih ni primerno, da drugi družbeniki izvedo za fiduciarni prenos, ker je pričakovati, da se bodo drugi družbeniki drugače obnašali do fiduciarja, če bodo vedeli, da ima le ta družbenik delež prvotnega družbenika samo začasno in da deluje v svojem imenu, toda za račun prvotnega družbenika.
Vprašanje, ali se celotno razmerje uredi z dvema pogodbama (ena javno, ena tajno) ali ne, je treba oceniti z vidika konkretne situacije. Z dvema pogodbama se po našem mnenju ureja fiducija, če gre za spore me družbeniki in se tako prvotni družbenik razbremeni psihičnih bremen, ki so prisotna, v kolikor bo aktivno sodeloval kot družbenik v družbi in sočasno tudi vodil spore z drugimi družbeniki.
V pogodbi o odsvojitvi poslovnega deleža (prva pogodba), mora biti v primeru sporov med družbeniki določeno, da fiduciar kot novi družbenik prevzame vse pravice, obveznosti in odgovornosti iz obstoječih spornih razmerij, ki jih rešuje sodišče in da stopi v pravdo oziroma da odvetniku pooblastilo, da ga zastopa. Pri tem je treba oceniti ali je primerneje, da stopi v pravdo kot stranka ali pa kot stranski udeleženec. V pogodbi je prav tako potrebno urediti vprašanja, kako bo pozitiven ali negativen izid v sodnem postopku vplival na urejanje posledic po prenehanju fiduciarnega razmerja. Pri tem se je možno dogovoriti, da bo fiduciant, v primeru pozitivnega izida sodnih postopkov, lahko dobil svoj delež nazaj, ali pa bo fiduciarno razmerje spremenjeno v trajno razmerje, v katerem bo fiduciar ostal družbenik proti plačilu vrednosti prevzetega poslovnega deleža. Posebej mora biti tudi določeno na kakšen način bo fiduciar plačal fiduciantu v času trajanja fiduciarnega razmerja in kako se bo določila odkupna vrednost poslovnega deleža v primeru, da bo fiduciar ostal družbenik tudi vnaprej.
Š. Ivanjko
[1] Na IZOP-Inštitut za zavarovalništvo in pravo v Mariboru imamo izdelane obrazce za fiduciarne posle v primeru reševanja d.o.o v finančnih in ekonomskih težavah, ter možnost svetovanja pri izbiri fiduciarjev, ki izvajajo postopke sanacij.