IZOP – Inštitut za zavarovalništvo in pravo v Mariboru že več let (njegov ustanovitelj in programski vodja prof. dr. Šime Ivanjko pa od leta 1999) aktivno sodeluje na področju varstva družbenikov-ustanoviteljev izbrisanih gospodarskih družb na podlagi Zakona o finančnem poslovanju iz leta 1999 (ZFPPod).[1] IZOP je zlasti pripravil ustrezne pravne podlage C.I.N.I.P. za razpravo pred Velikim senatom na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu 14.3.2018, na katerem je C.I.N.I.P nastopala kot amicus curie[2].
Na pobudo C.I.N.I.P. je IZOP pripravil osnutek in obrazložitev Predloga Zakona o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb, ki ga je v postopek sprejema v DZ vložil kot predlagatelj nepovezani poslanec Janko Veber.
Danes je DZ, tretjič v zadnjih 19. letih, sprejel zakon, s katerimi se prekinejo sodni postopki zoper omenjene družbenike, do dokončanja postopkov na ESČP.
Nasprotovanje dela pravne stroke ZFPPod
Del pravne stroke, zlasti pa pravniki na področju korporacijskega prava, so takoj ob njegovem sprejemu opozarjali na spornost ureditve na podlagi ZFPPod. [3]
Ureditev izbrisa gospodarskih družb in ex lege prenos obveznosti na družbenike je bila tudi predmet ustavno sodne presoje. Ustavno sodišče je v odločbi U-I-135/00, z dne 25.10.2002, sprejelo (kompromisno) odločitev, da se sporne določbe razveljavijo, če se nanašajo na družbenike, ki v smislu obrazložitve odločbe niso odgovorni za obveznosti družbe. S tega vidika se loči aktivne in pasivne družbenike, torej tiste, ki so vplivali na poslovanje družbe, in tiste, ki tega vpliva niso imeli. T. i. aktivni družbeniki so torej odgovorni za obveznosti izbrisane družbe, t. i. pasivni pa ne. To pomeni, da so morala sodišča ugotavljati za vsak posamezen primer, kakšen vpliv je imel posamezen družbenik v družbi, z vsemi procesnimi posledicami. Odločitev Ustavnega sodišča je ponovno privedla pred sodišče številne primere, tokrat v okviru ugotavljanja statusa pasivnega družbenika (z regresnim zahtevkom do aktivnega družbenika). Ne glede na jasno ločitev funkcije vodenja kapitalske družbe (poslovodstvo) od skupščine družbenikov in delničarjev v skladu z določbami zakona, ki ureja gospodarske družbe, je glede na pravno-organizacijsko naravo družbe z omejeno odgovornostjo položaj družbenikov v tem kontekstu še težji.
Poskuse odprave škodljivih posledic je preprečilo Ustavno sodišče
Posebej je treba omeniti, da je Državni zbor že dvakrat razpravljal o tej problematiki.[4] Prvič 2007. leta, ko je ugotovil neprimernost opisane ureditve ex lege prenosa obveznosti izbrisane družbe na družbenike in v zvezi s tem sprejel Zakon o spremembah Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod-B), na seji 27. marca 2007 (Uradni list RS, št.31/2007), ki je urejal ustavitev vseh postopkov zoper družbenike izbrisanih družb in določal črtanje spornega četrtega in petega odstavka 27. člena ZFPPod, ki je vseboval neizpodbojno domnevo, da so družbeniki pred notarjem dali izjavo o prevzemu obveznosti izbrisane družbe. Drugič, 2011. leta, je Državni zbor sprejel Zakon o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD, Uradni list RS, št. 87/11 in 36/12 – odl. US), s katerim je uredil postopek odpusta dolga družbenikom, ki so postali osebno odgovorni za obveznosti izbrisane družbe na podlagi omenjenega zakona. Oba zakona je Ustavno sodišče razveljavilo, ker sta bila po njegovem mnenju v neskladju z Ustavo, razen določbe v 18. členu ZPUOOD, s katero so razveljavljene določbe od 6. do 10. odstavka 442. člena in 496. člena ZFPPIPP, ki se nanašajo na prenos obveznosti izbrisanih družb na družbenike. Od 17.11.2011 je posledično izbris družb mogoče izvajati, vendar brez prenosa obveznosti na družbenike. Ustavno sodišče pa je menilo, da družbeniki, katerih družbe so bile izbrisani do dneva uveljavitve ZPUOOD, morajo vračati dolgove izbrisane družb do dokončnega poplačila. S tem je ustvarjenja dvojna situacija; eni morajo plačevati obveznosti izbrisane družbe, drugi, izbrisani po 17. novembru 2011, pa niso več dožni plačevati obveznosti izbrisane družbe. Ta predlog zakona odpravlja vsaj začasno omenjena diskriminacijo med podjetniki.
Tretji poskus je uspešen; začasna prekinitev postopkov
Bistvene rešitve v sedaj sprejetem zakonu temeljijo na prekinitvi vseh pravdnih, upravnih in izvršilnih rednih in izrednih postopkov, začeti na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij in Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem v katerih upniki ali upnice izbrisane družbe uveljavljajo terjatve zoper družbenike ali družbenice take družbe ali njihove pravne naslednike ali naslednice (v nadaljnjem besedilu: dolžnik), ki na dan uveljavitve tega zakona še niso končani, se z dnem uveljavitve tega zakona prekinejo do dokončanja postopkov pred ESČP.
Če ESČP ugotovi, da je Republika Slovenija kršila človekove pravice s sprejetjem pravne ureditve o ex lege prenosu obveznosti izbrisanih družb na ustanovitelje oziroma na družbenike kapitalskih družb na podlagi zakonov navedenih v prvem odstavku prvega člena tega zakona, bo Republika Slovenija sprejela po dokončanju postopkov pred ESČP posebni zakon o odpravi škodljivih posledic omenjene ureditve.
Če ESČP pravice ugotovi, da Republika Slovenija ni kršila človekovih pravic s sprejetjem pravne ureditve prenosa obveznosti izbrisanih družb na ustanovitelje oziroma na družbenike na podlagi zakonov navedenih v prvem odstavku prvega člena tega zakona, se prekinjeni postopki nadaljujejo na dosedanjih pravnih podlagah.
Ta zakon stopi veljavo naslednji dan po objavi v Uradnem listu.
Nova ureditev zasleduje cilj vzpostavitve stanja, ki je veljalo v slovenskem pravnem redu pred uveljavitvijo ZFPPod leta 1999. Ureditev je usmerjena v to, da lahko družbeniki, ki so svoje premoženje vložili v podjetniško dejavnost (vložek v osnovni kapital družbe), da bi z njim uresničevali svoj podjetniški interes, z gotovostjo računajo na to, da s tem, ko so vložili svoj vložek v družbo, ni ogroženo njihovo osebno premoženje, ampak zgolj njihov vložek. S tem zakonom se uresničuje temeljno načelo korporacijskega prava ločenosti premoženja kapitalske družbe in osebnega premoženja družbenika, ki predstavlja pomemben javni interes zagotavljanja ustreznega, mednarodno primerljivega in pravno varovanega sistemskega gospodarskega okolja za kapitalske družbe. Poglavitna rešitev uresničuje že naveden cilj zakona, ki poleg vsebinske spremembe odprave odgovornosti družbenika za obveznosti izbrisane družbe, ureja tudi prehodno obdobje za postopke, ki še tečejo v zvezi z uveljavljanjem odgovornosti družbenikov. Večina postopkov, ki se prekinjajo, so izvršilni postopki. Pri tehtanju okoliščin, kako urediti prehodno obdobje, da v zvezi z ustavnim načelom pravne države in zaupanja v pravo ne bi bila nesorazmerno prizadeta katera od skupin deležnikov (upniki in odgovorni družbeniki), na katere se ta zakon nanaša, predlagana rešitev začasno prekinja vse postopke in dejanja, ki v zvezi s tem tečejo in z dnem uveljavitve danes sprejetega zakona za naprej ne dopušča uveljavljanja kakršnih koli zahtevkov na tej pravni podlagi. Izjemo od tega pravila predstavlja le institut spregleda pravne osebnosti, ki ureja zlorabe položajev družbenikov, ki s tem zakonom ni v ničemer tangiran. Upniki lahko vedno na podlagi postopka spregleda pravne osebnosti terjajo plačilo obveznosti kapitalskih družb.
Glede na to, da je utemeljeno pričakovati, da bo Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo kršitev človekovih pravic, npr. do varstva lastnine in vrsto procesnih napak, je po mnenju podpisanih predlagateljev primerno preventivno preprečiti nadaljevanje nastajanja škod družbenikom, zoper katere se vodijo pravni ali izvršilni postopki. To je sedaj doseženo s tem zakonom, ki je prekinil izvajanje zlasti izvršilnih postopkov do končne odločitve omenjenega sodišča. V primeru, da sodišče ugotovi kršitev pravic družbenikov, bo zakon prispeval pri zmanjšanju škode oškodovanim družbenikom. Če omenjeno sodišče ugotovi, da kršitve ni bilo, bodo upniki nadaljevali z izvršbami zaradi poplačila svojih terjatev. Torej ta zakon s prekinitvijo še vedno aktivnih postopkov ne povzroča nobene posebne škode, lahko pa je zelo koristen v primeru, da ESČP ugotovi kršitev človekovih pravic, kar stroka tudi pričakuje.
Glede na to, da je v postopku sprejemanja omenjenega zakona bilo sprejeto nekaj redakcijskih amandmajev, ki bistveno ne posegajo v predlagano zasnovo zakona, bomo tekst zakona objavili naknadno.
Klementina Ihanec, univ. dipl. pravnica, urednica spletne strani IZOP
Zasl. prof. dr. Šime Ivanjko, programski vodja IZOP
[1] Republika Slovenija je julija 1999 sprejela Zakon o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99, 110/99 in 93/02 – odločba US, 50/02 – sklep US, 93/02 – odločba US, 117/06 – ZDDPO-2, 31/07, 33/07 –ZSReg-B, 38/07 – sklep US in 126/07 – ZFPPIPP, v nadaljnjem besedilu ZFPPod), ki je bil leta 2007 prenesen v Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07, 40/09, 59/09, 52/10, 106/10, 26/11 in 47/11; v nadaljnjem besedilu: ZFPPIPP). Cilj zakona je v osnovi administrativno-statistična potreba, da se iz sodnega registra odstranijo nedelujoče in nedokapitalizirane družbe. Posredni cilj pa je bil tudi izboljšati plačilno disciplino in povečati varnost upnikov. Zakon zlasti pri reševanju problematike plačilne discipline ni dosegel pričakovanih učinkov, predvsem pa se je postavljalo vprašanje o ustreznosti določb, ki določajo, da so družbeniki kapitalske družbe ex lege odgovorni za obveznosti po uradni dolžnosti izbrisane družbe, kar pomeni velik sporni poseg v temeljna korporacijska načela.
[2] V zvezi s tem so bili sproženi številni postopki pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. V eni zadevi (Lekič) je omenjeno sodišče leta 2017 odločilo v korist Republike Slovenije, vendar je posebni senat 5 sodnikov sprejel pritožbo, o kateri bo odločal veliki senat 17 sodnikov. Razprava pred Velikim senatom omenjenega sodišča je bila opravljena 14. 3.2018 in se pismena odločba pričakuje v roku enega leta po razpravi. Razpravi so prisostvovali predstavnika C.I.N.I.P. Dušan Švara in Janez Mohorič in prof. dr. Šime Ivanjko
[3] Podrobneje glejte: Šime Ivanjko, Ustavno sporni vidiki ZFPPod, Pravna praksa, št. 35, Ljubljana , 2001.
V novo nastalih državah bivše SFRJ nobena država ne pozna sporne ureditve, ki jo je uvedla Republika Slovenija (Ivanjko-Grušovnik; elaborat o pravni ureditvi prenehanja gospodarskih subjektov v državah naslednicah bivše SFRJ, Maribor, 2017).
Na podlagi primerjalno pravnega pregleda ureditve tega področja v drugih državah članicah EU, kakor tudi drugih razvitih držav, je sedaj veljavna ureditev v slovenski zakonodaji unikum in ni države, ki bi imela enako ureditev prenosa obveznosti izbrisanih kapitalskih družb na ustanovitelje, družbenike oziroma delničarje.
[4] Pri obeh omenjenih zakonih je v postopku oblikovanja njunih določb in obrazložitev ter na razpravah v odborih DZ je aktivno sodeloval prof. dr. Šime Ivanjko, ki tudi pripravlja knjigo o njegovem 19-letnem prizadevanja za opravo krivic storjenih družbenikom, ki so se podali na pot podjetništva po odpravi socializma. Dr. Ivanjko in člani njegove družine niso bili prizadeti s spornimi zakoni, kot so to zlonamerno sporočali javnosti mediji. Za odpravo omenjene ureditve si prizadeval kot profesor korporacijskega prava, ker je prepričan, da gre za nedopustni poseg v temelje omenjenega prava.