Nujnost samoobrambe pred medijskim terorjem
Pred leti sem v mariborskem Večeru tedensko v nadaljevanjih objavljal pravne nasvete potrošnikom pod skupnim naslovom: Caveat emptor (pazi se, kupec). Če bi danes imel priložnost, bi tovrstne nasvete objavljal pod naslovom: Caveat nuntium (pazi se /medijskih/ informacij).
Pri objavah za potrošnike sem opozarjal kupce na trgu potrošnih dobrin na manipulacije prodajalcev in na možnosti varovanja pravic potrošnikov s pravom, ki se je šele oblikovalo. Danes so potrošniki na trgu veliko bolj osvečeni o svojih pravicah, pa tudi pravni sistem prodaje potrošnih dobrin je dokaj dobro zgrajen in deluje v praksi.
Danes, v dobi digitalnih medijev in družbenih omrežij, je vse bolj prisotna potreba po varovanju uporabnikov medijev pred ponudniki medijskih storitev, kjer se z zlonamerno uporabo dezinformacij, manipulacij in lažnih informacij za namene širjenja strahu, zmede in destabilizacije namerno ustvarjajo negativni učinki na posameznike, skupine ali družbo kot celoto. Gre za določeno obliko medijskega terorja.
Na medijskem, pravno še vedno neurejenem trgu se pogosto prodajajo napačne informacije, kot so lažne novice, ponarejene slike ali videoposnetki ter neresnične trditve, ki jih posamezniki ali skupine na družbenem omrežju širijo z namenom zavajanja. Pri tem se v zadnjem času posebej pojavljajo manipulacije s čustvi, kot so širjenje senzacionalističnih ali strašljivih zgodb, ki povzročajo anksioznost, jezo ali druge negativne reakcije, do katerih so zlasti dovzetni starejši.
Za naše okolje je zlasti nevarno medijsko širjenje ekstremnih ali skrajno nasprotujočih si stališč z namenom ustvarjanja polarizacije med ljudmi, kar vodi v še večjo razdvojenost družbe. Vdori v informacijske sisteme, omrežja in računalniške infrastrukture lahko povzročijo motnje in širjenje strahu med prebivalstvom.
Vse to ima lahko resne posledice, kot so slabša informiranost ljudi, zmanjšano zaupanje v medije, vlado in institucije, da ne govorimo posebej o čustvenih učinkih na posameznika
Zato je ključno razvijati kritično razmišljanje, preverjati vire informacij in se zavedati možnosti zlorab informacij za manipulativne namene, zlasti pa se je treba obvarovati pred nepotrebnimi informacijami in dezinformacijami ter ohranjati jasnost misli, informacijsko zdravje in sposobnosti sprejemanja smiselnih odločitev pri uporabi medijskih storitev kot so: preverjanje virov z vidika verodostojnosti in neodvisnosti.
Vedno je treba prepoznati senzacionalističen jezik, pomanjkanje konkretnih podatkov ali preveč dramatične trditve. To posebej velja za naslove, ki pogosto uporabljajo senzacionalističen slog, da pritegnejo pozornost, vendar dejanska vsebina ni tako dramatična, kot se morda zdi.
Tako kot je pravna stroka pred desetletjem ustvarjala okvire za pošteno tržno igro med prodajalci in kupci, je treba še z večjo pozornostjo in strokovnostjo pristopiti k varovanju ljudi pred nevarnim terorjem nepotrebnih in zavajajočih vseh vrst medijskih objav. Pri tem ne smemo pričakovati, da nas bo država obvarovala pred škodljivimi posledicami naše lastne nemarnosti, da se sami usposobimo za lastno obrambo pred temeljno željo medijev, da nas formirajo v njihove poslušne sledilce, namesto da nas le informirajo, kako doseči osebnostno avtonomnost in pokončnost v sodobnem digitaliziranem svetu. Š.Ivanjko
jko