Sodobni človek danes dobi toliko informacij, da te že presegajo normalno potrebo človeka po informacijah. Pristop do informacij je postal neverjetno hiter in enostaven ter ne zahteva posebnih stroškov. Dostopno količino informacij je povprečnemu uporabniku posledično nemogoče »predelati« v uporabne povzetke. Večina informacij je nepotrebnih in nas močno obremenjuje ter ovira pri našem življenju in delu. Po nekaterih ugotovitvah je človek pred 200 leti v celotnem svojem življenju prejel manj informacij, kot jih posameznik danes prejme v enem dnevu. Obsedenost z informacijami povzroča t.i. informacijski stres, ki se ga praviloma sploh ne zavedamo, glede na to, da beseda stres predstavlja vsakemu človeku nekaj drugega. Informacijski stres se v strokovni literaturi praviloma ne omenja kot posebna vrsta stresa, ker ga v naše osebno in poklicno življenje generirajo sodobni mediji na prefinjen in neopazen način. Bistvo tega stresa je zavedanje obstoja razlike med obsegom prejetih informacij in naših zmožnosti, da jih selekcioniramo na potrebne (ali koristne) od nepotrebnih in nekoristnih, pri čemer pa nismo sposobni in nimamo časa, da bi iz njih izvlekli to, kar nam je potrebno in koristno za naš razvoj osebnosti ali za poklicno delo. Posebej smo nejevoljni, kadar si informacije nasprotujejo med seboj, ali pa so nepovezane vsebinske celote in zato nismo sposobni sprejeti ustreznih in pravilnih sklepov. Posebej ni potrebno omenjati trenda povečevanja števila lažnih informacij in t.i. »medijskih šumov«, ki nas lahko zapeljejo na stranske poti, ko nismo pozorni na namerno izkrivljene besede oziroma povedi. Gledalci TV poročil so zaradi slikovne impresivnosti pogosto kontaminirani v svojem razmišljanju.
Omenjene disparitetnosti se začenjamo kot nekaj neprijetnega, kar zahteva naš čustven odziv, zavedati šele, ko začutimo pritisk medijev. Odgovor posameznika je lahko različen, glede na to, da agresivnost medijev ni enako stresna za vsakega človeka. Bistveno za reakcijo posameznika na informacijski stres je njegova lastna ocena stopnje stresnosti. Spoprijemanje z informacijskim stresom je proces kognitivne in vedenjske narave, ki zajema kognicijo kot poseben mentalni proces, ki vključuje pozornost na določen pojav ob uporabi spomina in izkušenj ter zmožnosti učenja, reševanja problemov s sprejemanjem razumsko primernih odločitev. Z vidika vedenja pa se lahko obvarujemo pred informacijskim stresom z obvladovanjem notranjih zahtev po iskanju informacij. To praktično pomeni, da se lahko zavarujemo pred omenjenim stresom, če nam uspe spoznati, da nas zasičenost in razpršenost informacij vznemirjata oziroma povzročata tesnobo in sprejmemo odločitev o tem, ali in koliko potrebnih oziroma nepotrebnih informacij bomo konzumirali.
V času aktivnega dela s študenti sem jih pogosto prosil, da se dan ali dva pa tudi en teden odrečejo gledanju TV-ja, branju časopisov, zlasti pa prebojnih udarnih novic t.i. ‘breaking news’, oziroma odmevno pomembnih novic. Pozneje smo diskutirali o njihovih občutkih. V ospredju diskusije je bila ugotovitev, da je opisano neverjetno težko izpeljati in da je potrebno ogromno volje, da se sledi navedeni odločitvi. Študenti so se pogosto počutili izgubljeni – pogosto so dejali »nismo vedeli, kaj si začeti namesto gledanja TV«. Situacijo so primerjali z občutkom kadilca, ki nima cigaret. Niso našli nadomestka za odmerek »življenjskega užitka«, kot so se nekateri izražali. Pripovedovali so o občutkih in ravnanju družinskih članov, če se zvečer pokvaril televizor. Nesporno pa so ugotavljali, da so sicer čutili določeno trenutno tesnobo, vendar pa niso imeli občutka, da so kaj zamudili, ali da so bili zaradi tega oškodovani za potrebne informacije. Nasprotno, ko so uspeli izpeljati poskus odrekanja nepotrebnim informacijam, so čutili določeno stopnjo pomirjenosti in veselja, da so tega bili zmožni. Verjetno gre za enake občutke, ki jih čutijo kadilci, ki se uspejo zavestno odreči dnevu kajenja. Znano je, da je ena od najtežjih odločitev človeka izreči besedico »ne« samemu sebi.
prof. dr. Šime Ivanjko
Prikazna slika: Freepik