Zaradi zapletenosti in kompleksnosti družbenega življenja smo navezani na svetovanje strokovnjakov in dobro mislečih ljudi. Naše predstave o določenih zadevah so pogosto neobjektivne in neutemeljene. Tako je naš otrok za nas genialen, medtem ko je lahko za okolje povprečen. Prav tako se moramo, kadar se soočimo o prevzemu določene funkcije, bodisi v gospodarstvu ali v družbi, posvetovati in dobiti objektivno zunanjo oceno o naših sposobnostih in o možnostih učinkovitega opravljanja takšnega dela. Naše subjektivne predpostavke in pogledi so pogosto neobjektivni, zato potrebujemo objektivno svetovanje in oceno, ki ne izhaja iz našega pogleda temveč kako drugi gledajo na nas. Tisto, kar nam zagotavlja varnejšo bodočnost, je predvsem želja, skrb in volja, da se stalno učimo in da iz naših spoznanj ter izkušenj lahko oblikujemo primerne odločitve. To je eno od težjih opravil, ki jih moramo opraviti in sprejeti, čeprav je to zelo težko, saj se nismo naučili in tudi v družbi nismo vzgojeni tako, da bi čutili potrebo po učenju, glede na to, da smo se velikokrat učili zato, ker smo se pač morali, pod pritiskom ali na željo drugih. Biti pripravljen na spremembe in spreminjati svoje odločitve glede na okoliščine, ki se spreminjajo, navade in stanja, v katerih se čutimo varni, jih moramo biti pripravljeni zapustiti in stopiti na bolj nevarna tla. Pripravljeni moramo biti na izgubo varne zaposlitve in če imamo podjetniško idejo, moramo izziv tudi sprejeti. Da se preskoči lastna senca je potrebno veliko poguma. Kaj je za nas bolj pomembno se pokaže koliko smo za uresničitev pomembnih ciljev pripravljeni žrtvovati oziroma čemu smo se tudi pripravljeni odpovedati. Vseh ciljev ni mogoče uresničevati hkrati in odločati se moramo kaj je v konkretni situaciji za nas pomembnejše ter moramo končno v vseh teh osebnih, partnerskih spremembah in podobno, vedno imeti zaupanje v samega sebe. Strah je tisto, kar nas ne sme zajeti, zlasti pa ne strah pred spremembami in morebitnimi novimi oblikami življenja. Pred izzivi življenja moramo zaupati vase in sočasno iskati pomoč v obliki svetovanja ali pa v obliki psihološke in socialne podpore družbenega okolja. Četudi nam v življenju spodleti, moramo začeti znova in vsak poskus, ki ni uspel, je v bistvu garancija, da bomo drugič uspeli. Ko ugotovimo, da smo v slepi ulici, je treba preteklost “resetirati” brez odlašanja in spremeniti smer svojega delovanja.
Deli ta prispevek