V uredništvu spletne strani Inštituta za zavarovalništvo in pravo v Mariboru – IZOP objavljamo prejeto reakcijo bralca spletne strani IZOP-a na članek Izbris družb – »pravni izum« ali napaka?, prof. dr. Ivanjka in članek Pogledi slovenske pravnice iz tujine na problem izbrisanih pravnih oseb, v katerem je svoja razmišljanja delila Tanja P. Foršek:
»V pričakovanju obravnave Velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice o izbrisanih pravnih osebah, ki bo po pisanju IZOP-a 14.3.2018, se ponovno zastavljajo vprašanja odgovornosti pravne stroke za posledice izbrisa fizičnih oseb, pravnih oseb, delničarjev pri bankah, varčevalcev Ljubljanske banke, ipd. Znan slovenski pravnik, kritik pravnih napak, mag. Matevž Krivic, je že leta 2009 zastavil vprašanje o odgovornosti pravne stroke. Tega leta se je namreč ob prejemu priznanja za življenjsko delo s strani Zveze društev pravnikov Slovenije v 43. številki Pravne prakse spraševal o »Kršitvah človekovih pravic kot ranah in brazgotinah v pravnem redu«. Pri tem je posebej opozoril, da so »pravniki pomemben del državnega aparata, zato se ne moremo skriti za politike, češ, da so samo oni tisti, ki so zagrešili te ali one hude kršitve človekovih pravic«. Čeprav so bili politiki pobudniki ideje o izbrisu omenjenih subjektov iz raznih evidenc in so povzročili izgubo pravic, je mag. Krivic jasno zapisal: »Brez odločilne podpore pravnikov naši politiki niti sramotnega izbrisa 20.000 ljudi pred 17 leti ne bi mogli izvesti in se nato vse do danes izogibati priznanju in popravi storjenih krivic – niti vse tri veje oblasti ne bi mogle tako sistematično kršiti pravice do azila, kot se to počne v Sloveniji vsaj že od leta 2005, od kar to pozorneje spremljam«.
Če bo Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice ugotovil, da je izbris pravnih oseb in prenos obveznosti izbrisanih pravnih oseb na njihove ustanovitelje napaka, s katero je bila kršena pravica do varstva lastnine in do pravičnega sojenja, bodo verjetno tudi politiki dojeli, da je pri uresničevanju političnih ciljev potrebno upoštevati tudi mnenja pravnikov, ki v konktekstu sedanje strukturiranosti pravnikov v družbenem okolju nimajo statusa personalno pomembnih, temveč le delovno koristnih pravnikov, kot v svojih razpravah pogosto zapiše prof. dr. Ivanjko.«
Prikazna slika: Freepik