Sem na dopustu in se sprašujem, kaj je to sploh dopust. Iz otroštva se spomnim, da v kmečkem življenju na vasi nikoli ni nihče govoril o dopustu. Kot učenci smo govorili o razpustu, ne pa o dopustu, kar je pomenilo, da ni bilo pouka, vendar pa smo zato v večji meri pomagali starejšim pri kmečkih opravilih. Spomnim se, da sem si želel, da bi raje bil v šoli kot pri delu doma.
Če brskam po literaturi in priročnikih, ugotavljam, da bi naj bil dopust obdobje, ko se posameznik ali skupina ljudi odmakne od svojih rednih delovnih obveznosti in vsakodnevnih nalog, da bi si privoščili počitek, sprostitev in uživanje v prostem času. To je lahko vse, od raziskovanja novih krajev do preživljanja časa doma ali na vikendu.
Mnogi trdijo, da je dopust odmik od dela, ki naj omogoči ljudem, da se odmaknejo od svojih delovnih obveznosti, kar je pomembno za zmanjšanje stresa in izboljšanje duševnega zdravja. Verjetno bi bilo bolj pravilno, da ne gre za odmik od dela ampak le za odmik od določene vrste dela. Bistvo omenjenega odmika je le zamenjava dela, ker si je težko zamisliti človeka, ki nima nikakršnega dela ali pa nič ne dela.
Namen dopusta bi naj bil sprostitev in regeneracija, kar pomaga obnoviti energijo in motivacijo za delo. To naj bi bilo, vendar pa je pogosto prav obratno. Vsakdo, ki danes potuje na dopust na morje, ve, kakšen stres je to, od zagotavljanja stroškov, organizacije potovanja, iskanja mesta za dopustovanje, srečanja z ljudmi, ki niso vedno prijazni, in še in še …
Dopust bi naj bil priložnost za preživljanje kakovostnega časa z družino, s prijatelji ali partnerjem, kar krepi odnose. Pogosto se prav na dopustu zapletajo zadeve z družino, sorodniki in prijatelji. Ni izjema, da je vzrok ločitve ali prekinitve partnerstva prav dopust.
Mnogi koristijo dopust za raziskovanje novih kultur, jedi in krajev, kar obogati njihovo življenje in širi pogled na svet. To je res, vendar si to lahko privoščijo le posamezniki iz višjih družbenih struktur, ker so ta dopustniška potovanja povezana s financami, ki si jih povprečni delovni ljudje ne morejo privoščiti.
Dopust lahko vključuje različne aktivnosti, kot so športi, pohodništvo, plavanje, obisk muzejev, kulinarične izkušnje ali preprosto uživanje v naravi, vendar veliko načrtovanega ostane samo načrtovanje.
Po vrnitvi z dopusta se mnogi ljudje počutijo bolj sveže, motivirane in pripravljene na nove izzive, ali se pa srečujejo s še večjimi težavami ob vnovičnem vključevanju v delovni proces.
Skratka, mnogi danes razmišljajo, da znane in sedanje oblike dopusta postajajo sporne in jih je treba smiselno spremeniti z namenom izboljšanja delovnih pogojev in usklajevanja poklicnega ter zasebnega življenja. Nekateri menijo, da bi bilo primerno razmišljati o uvedbi fleksibilnih možnosti dopusta, kjer bi zaposleni lahko izbirali, kdaj in koliko dni dopusta si želijo vzeti, da bi si lahko povečali zadovoljstvo, ne pa da morajo načrtovati dopust za nekaj mesecev vnaprej, ne glede na spremenjene okoliščine, ki so za dopust nujne. Danes je v ospredju telesno aktiven dopust, pozablja pa se na nujnost dopusta za duševno zdravje, ki bi ga posameznik potreboval v primeru notranjih duševnih težav, ki sodobnega človeka bolj obremenjujejo kot zgolj telesne težave.
Sodoben človek potrebuje dopust za regeneracijo duševnega zdravja, brez potrebe po zdravstvenem potrdilu.
Zaposleni, ki imajo otroke, potrebujejo dopust za starše, za novopečene starše bi lahko podprla družinsko dinamiko vsakodnevnega življenja razširjena družina. Na to posebej opozarjajo prizadevanja v okviru delodajalcev, prijaznih družinam.
V preteklih časih socializma smo zlasti študenti ob delu bili navdušeni nad dopusti za izobraževanje in usposabljanje. Osebno se spomnim, kako mi je delavski svet Metalne v Mariboru omogočil trimesečni dvourni dopust med 6. in 8. uro zjutraj in sem v tem času končal 4. letnik študija. Danes je to nemogoče pričakovati od delodajalcev, vendar bi številni zaposleni, ki se izobražujejo ob delu, to potrebovali in bi jih dodatno motiviralo ob zavedanju, da delodajalci podpirajo njihovo dopolnilno izobraževanje. Omogočanje tovrstnih oblik dopusta bi lahko izboljšalo kompetence zaposlenih in povečalo njihovo zadovoljstvo pri delu. Zelo pogrešamo razgovore in raziskave o vlogi in o obstoječih oblikah dopusta ter o rednem zbiranju povratnih informacij zaposlenih in o njihovih potrebah, kar bi nedvomno pripomoglo k boljšemu prilagajanju teh življenjskih potreb oblikam življenja. V vsakem primeru pa je treba podpirati povezovanje dopusta v najširšem pomenu besede s potrebami dela in študija na daljavo in zaposlenim omogočiti, da potujejo in delajo na enem mestu.
Zanimivo je, da družboslovni strokovnjaki raziskujejo sodobne oblike življenja na vseh področjih, vendar pa se izogibajo ugotavljanju možnosti, da bi dopust lahko bila vsestranska možnost za povečevanje zadovoljstva ljudi in sočasno koristi za fizično in duševno zdravje ter izobraževanje.
Z implementacijo teh sprememb pri oblikah dopusta bi se lahko izboljšalo zadovoljstvo in produktivnost zaposlenih ter prispevalo k bolj zdravemu delovnemu okolju.
Mnogi se bomo vrnili z dopusta z razmišljanjem, ali bi lahko ta čas izkoristili veliko bolje, s tem da ne vemo, kako???
Torej tudi na dopustu ni odveč razmišljanje o dopustu …