Čeprav so etična vprašanja na področju gospodarstva danes konjunkturna, pa kljub temu ni preprosto opredeliti pojma tržne etike. Ko je neki študent vprašal profesorja, ali bi lahko študiral tržno etiko, mu je profesor odgovoril: »Odločite se za eno ali za drugo«. Trg in etika sta dva med seboj sicer povezana, ampak sočasno tudi ločena pojma. Z vprašanji etike in morale v gospodarstvu se ukvarjajo različne stroke.[1]
Interes za moralna in etična vprašanja je prisoten tudi v poslovnih krogih, zlasti v tistih, ki jih opredeljujemo kot management na področju gospodarstva. To so ljudje, ki sprejemajo poslovne in upravljavske odločitve v različnih organih gospodarskih subjektov.
Teoretiki razlagajo, da je zanimanje za etična vprašanja posledica dejstva, da se, kljub uspešnemu razvoju gospodarstva in njegovi veliki učinkovitosti ter povečevanju dobrin, sočasno ne razrešujejo klasična in vedno obstoječa vprašanja medčloveških odnosov. Osebne in strukturne krize v človeški družbi se kljub temu še poglabljajo. Siromaštvo v družbi blaginje je še bolj vidno, saj cca ena milijarda ljudi živi s prihodkom, ki je manjši od enega dolarja na dan. Brezposelnost in zadolženost sta prisotna v vseh gospodarskih sistemih, da ne omenjamo posebej razlik med razvitimi in nerazvitimi državami.
Nosilci gospodarskih odločitev poskušajo svojo uspešno poslovanje izkazovati le skozi finančne učinke. Potrošniki pogosto posegajo po bojkotu določenih tržnih ponudnikov, ko jim ni mogoče preprečiti njihove ekspanzije s pravnimi sredstvi. Pravo, kljub predpisovanju visokih kazni, ne more preprečiti insiderske informacije, ki posameznikom omogočajo, da izkoristijo tržne situacije.[2]
Strokovnjaki ugotavljajo, da ima etika svojo ceno in da je to sredstvo, s katerim se je možno učinkovito pogajati. Sočasno pa strokovnjaki ugotavljajo, da je prav podjetniška etika ekonomsko zelo donosna in učinkovita sestavina poslovanja podjetja na dolgi rok.
Cilj praktične filozofije in etike je oblikovanje odsevnih vidikov ekonomskih vprašanj, ki se pojavljajo na trgu. Etika, ki se uveljavlja na trgu, poskuša oblikovati sodbo o različnih gospodarskih ravnanjih z vidika splošno človeških vrednostnih konstant. Etika poskuša na področju gospodarstva pomagati vodilnim delavcem pri sprejemanju poslovnih odločitev, kaj naj storijo in kaj smejo storiti, ko gre za kolizijo interesov, ki jih ni mogoče utemeljiti s strokovnimi podlagami. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s omenjenimi vprašanji, se imenujejo etiki; to naj bi bil poklic 21. stoletja.
Ekonomske in druge znanosti dajo poslovnim ljudem odgovor, kaj in kako je mogoče ravnati v določenih gospodarskih situacijah, etika pa daje odgovor, kako se ne sme ravnati.
[1] Etiko in moralo se v praksi obravnava kot sinonima. Praviloma se razlaga, da gre za isti pojav z različno zgodovinsko jezikovno podlago. Etika naj bi izhajala iz grške besede ethos in morala iz rimske besede mos, ki pomeni običaj. Ta razlaga ni pravilna, saj tudi v pogovornem jeziku slišimo pogosto stavek; to je moralno in etično sporno. Morala je minimum etike saj zasleduje dobro ( bonum ) v dani situaciji, etika pa zasleduje višje dobro. Moralne norme so praksa, etične pa so ideal ( praviloma dosegljiv manjšemu številu ljudi).
Etiko tudi pojmujemo praviloma kot filozofsko disciplino ali panogo, ki se ukvarja s tematiko človeškega hotenja in ravnanja z vidika dobrega in zlega, moralnega in nemoralnega. Kadar govorimo o poslovni etiki, mislimo na tista idealna moralna načela, ki naj bi veljala na področju trga. Gre za idealno stanje, kakšno naj bi bilo z vidika moralnih načel (soll Zustand). V starogrškem pojmovanju gre v tem primeru za ethos ( skupek moralnih norm, ki so same po sebi (per se) dobre in usmerjajo ljudi k najvišjemu pojmovanju dobrega ( supremum bonum).
Pod pojmom morala pa razumemo skupek družbenih norm, ki veljajo v določeni družbi, določenem času in v okolju za katere se šteje, da so dobre.
Pod pojem poslovna morala pa se praviloma štejejo navade in običaji, ki veljajo med nosilci poslovnih dejavnosti in za katere pošteni in razumni gospodarstveniki menijo, da jih je potrebno spoštovati. To so navade in običaji, ki veljajo v določenem poslovnem okolju (ist Zustand).
[2] Pred kratkim je na neki ameriški televizijski mreži bil prikazan film, posnet s skrito kamero, o prodaji pomembne insiderske informacije s področja razvoja določenega proizvoda. Oseba A nagovori osebo B z vprašanjem: »Potrebujem informacijo o novem proizvodu, ki pripravlja vaša firma. Pripravljen sem kupiti to informacijo za 250 tisoč dolarjev«. Oseba B odgovori: »To je zaupnega značaja in je nelegalno«. Oseba A: »O.K. Kako je s ceno 400 tisoč dolarjev«? Oseba A odgovori: »S tem zneskom ne morem živeti«. Oseba B: »O.K. Petsto tisoč dolarjev«. Oseba B: »Velja«.