Včeraj, 8. 2. 2024, sem po TV spremljal posnetek seje Odbora za finance DZ, z dne 2.2.2024, ki je obravnaval predlog sklepa, da Zakonodajno pravna služba DZ pripravi odgovor Ustavnemu sodišču, na pobudo za ustavno presojo Zakona o statusnem preoblikovanju zdravstvene zavarovalnice Vzajemna v delniško družbo (v nadaljevanju: Zakon), ki ga je vložila uprava Vzajemne zdravstvene zavarovalnice d, v. z.
Po drugem odst. prvega člena omenjenega Zakona se z dnem 1. januarja 2024 Vzajemna d. v. z. po samem zakonu statusno preoblikuje v delniško družbo. Glede na to, da na dan seje preoblikovanje še vedno ni vpisano v sodni register, so se člani odbora spraševali, ali je Vzajemna zavarovalnica delniška družba ali pa še vedno posluje kot družba za vzajemno zavarovanje. Vprašanje se mi je zdelo utemeljeno, ker bi naj na podlagi Zakona to preoblikovanje nastopilo avtomatično ex lege prvega januarja 2024. Temeljno pravno pravilo korporacijskega prava je, da pravni subjekt postane pravna osebnost, ko je vpisan v sodni register in to v obliki, ki jo določa zakon, kar pomeni, da brez vpisa preoblikovanja v sodni register preoblikovanja pravno ni. Tako sem učil študente in sem po razlagah, ki sem jih slišal na omenjeni seji, verjetno bil v zmoti (sic!?.)
To vprašanje je interesantno in o spornosti omenjene določbe drugega odstavka 1. člena Zakona sem že razpravljal na družbenem omrežju. Sporno je postalo dejstvo, ali je Vzajemna zdravstvena zavarovalnica d. v. z. prvega januarja 2024 ex lege postala delniška družba oziroma se je preoblikovala v delniško družbo, ne da bi bilo preoblikovanje vpisano v sodni register. (Razprava je potekala o tem, da ni vpisano preoblikovanje Vzajemne v Poslovni register pri AJPES-u. Pravno, za vpis pravnega subjekta gospodarskega prava je pomemben vpis v sodni register pravnih oseb ne pa vpis pri AJPES-u. O vpisu v sodni register pa noben član odbora ni razpravljal.)
Posebej me je zintrigirala razprava članice odbora, ki je pojasnjevala članom, da poznamo na področju gospodarskega prava 2 vrsti vpisov gospodarskih oziroma pravnih oseb: konstitutivni in deklarativni vpis. V svoji razpravi je zatrdila, da je vpis preoblikovanja Vzajemne zdravstvene zavarovalnice d. v. z. v delniško družbo deklarativen, ker je to določeno z omenjenim Zakonom. Po njeni razlagi je preoblikovanje nastalo 1. 1. 2024, ne glede na to, ali je in kdaj bo vpisano v sodni register (sic!).
(Naj mi bo oproščeno, vendar sem se ob tej izjavi nehote spomnil pravnikom zelo znanega »Kelsenovega primera«, v katerem je Hans Kelsen, znani avstrijski pravnik, zagovornik pravnega pozitivizma, zastopal stališče, da je treba slediti vsaki pravni normi, ne glede na njeno vsebino, tudi če bi zakon določal, da je treba vsak teden usmrtiti določeno število ljudi. Pri tem je dodal, da on osebno kljub temu tega ne bi storil. Po njegovem so zakonske norme absolutne in ločene od razumskih oziroma moralnih.)
Na omenjeni seji Odbora za finance ni bilo govora o sklepu Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 31. 1. 2024, s katerim omenjeno registrsko sodišče zahteva od uprave Vzajemne dodatne dokumente za vpis preoblikovanja v sodni register.( Verjetno člani odbora niso bili s tem sklepom seznanjeni.) Gre predvsem za podatke o številu delničarjev in o višini osnovnega kapitala delniške družbe oziroma vloge posameznega delničarja. Ti podatki so za vpis delniške družbe obvezni in kot je registrsko sodišče v Ljubljani ugotovilo, vpis preoblikovanja ni možen brez omenjenih listinskih podatkov. Registrski predpisi ne poznajo vpisa preoblikovanja pravnega subjekta, kot je v to bila s svojo omenjeno izjavo prepričana gospa poslanka. Zahtevani podatki pa bodo verjetno znani šele ob koncu tega leta.
Še nekaj zanimivega je bilo na omenjeni seji. Poslanci so sprejeli sklep in naročili Zakonodajno pravni službi DZ, da pripravi odgovor Ustavnemu sodišču na pobudo za ustavno presojo Zakona. Pri tem je zanimivo, da je omenjena služba že v postopku sprejemanja Zakona opozorila na spornost oziroma neusklajenost z ustavnimi določbami o varstvu lastnine.
Zanimivo je, da bo ista strovna služba, ki je opozorila Državni zbor o spornosti takšne določbe v Zakonu, morala sedaj obrniti ploščo in pred Ustavnim sodiščem zagovarjati nasprotno stališče, da ni nič narobe s takšno določbo. Če bi Zakonodajno pravna služba bila pokončna, bi priznala Ustavnemu sodišču, da tudi sama dvomi o ustavnosti omenjene določbe v drugem odstavku prvega čl. Zakona, vendar te pokončnosti ni pričakovati. Sedaj bo morala omenjena služba poskušati obrazložiti, da ni nobenega dvoma o tem, da bi bil Zakon v neskladju z Ustavo RS …
Š. Ivanjko