Pred leti smo na IZOP-Inštitutu za zavarovalništvo in pravo v Mariboru precej časa pripravljali projekt, kako s pomočjo zavarovanja zagotoviti lepšo in finančno varno starost v družini in zagotoviti finančna sredstva za bivanje starejših v institucionalnih varstvenih ustanovah. Temeljna ideja, na kateri je temeljil omenjeni projekt, je bila, da se zagotovijo določena družinska sredstva za finančne potrebe starejših v družini. Zavarovanje naj bi bil model, na podlagi katerega bi vsi družinski člani in tudi druge zainteresirane osebe združevale določena sredstva za plačilo zavarovalne premije po polici za svojo starost oziroma za starost družinskih članov. Gre za sklenitev zavarovanja za zagotavljanje finančnih sredstev za potrebe starejših članov družine. Člani družine bi na podlagi skupne zavarovalne police vplačevali določeno premijo skozi daljše časovno obdobje z namenom, da se zavarovalna vsota, ki bi bila zbrana s prispevki v obliki premije, uporablja izključno za potrebe starejših v družini, kot določena oblika rentnega zavarovanja. Pri tem je odločujočo vlogo igrala ideja, da bi bilo sredstva, ki se zberejo na zavarovalni polici in se ne porabijo za eno generacijo, možno uporabiti tudi za prihodnje generacije. Namreč, danes se že pojavljajo družine, v katerih skupaj živijo tri generacije. To je delno posledica podaljšanja življenjske dobe ljudi, pogosto pa je to tudi ekonomska nujnost. Moralni vidik pa odseva v dolžnosti mlajše generacije, da pomaga starejšim. Gre za obliko medgeneracijskega povezovanja. Zavarovalnice so bile sicer navdušene nad modelom zbiranja premij za pomoč starejšim, vendar so vztrajale, da sredstva, ki se ne porabijo v določenem obdobju za eno generacijo, ostanejo zavarovalnici. To pa pomeni, da bi družina lahko zavarovala možnost financiranja in pomagala le eni generaciji, ne pa tudi večjemu številu generacij, če prva ne bi porabila vseh zbranih sredstev.
Medsebojna generacijska pomoč je nujna
V zadnjem času se vse bolj ugotavlja potreba po dolgoročnih instrumentih za sistemsko ureditev vprašanj, kako lahko mlajša generacija pomaga starejši skozi zbiranja sredstev in ohranjanja vrednosti zbranega premoženja istih na polici. Vse ostalo pa bi praktično ostalo zavarovalnici v skladu s temeljno idejo zavarovalništva, da ima zavarovalnica pravico do vplačanih premij, če se ne udejanji zavarovalni primer. V konkretnem primeru naj bi to bilo zavarovanje za starost konkretnih oseb, ne pa ustvarjanje generacijskih skupnih rezerv.
Delo na projektu: „Družinski generacijski zaklad“
Pred nekaj dnevi smo na Bledu na srečanju v organizaciji slovensko-nemškega koncerna Elementum internacional v krogu mednarodnih strokovnjakov obravnavali omenjeno idejo v okviru projekta »Družinski generacijski zaklad“, ki ne temelji na zavarovalništvu temveč na skupnem nakupu plemenitih kovin, ki bi bile v hrambi v eni od varnih držav Evrope. Bistvo tega projekta je, da družinski člani v okviru svojih finančnih zmožnosti skozi daljše obdobje kupujejo plemenite kovine v okviru omenjenega z možnostjo, da se omenjene kovine lahko vedno spremenijo v denar in če se tako kupljene plemenite kovine ne porabijo za eno generacijo, se kovine prenašajo na drugo in trejo generacijo. To je bistveno ugodnejša rešitev kot pri zavarovanju. Ta sistem ustvarjanja premoženja omogoča ohranjanje njegove vrednosti, ki je sicer odvisna o vsakokratnih cen na trgu in ni podvržena inflaciji, kot so denarna sredstva. Unovčevanje ni sporno, s čimer se zagotavlja likvidnost.
Na omenjenem sestanku smo ugotovili, da bi družinski člani (ožja ali širša sorodstvena skupnost) z minimalnimi prispevki v obliki nakupa zlata v osnovi zagotavljali določena sredstva izključno za skupen namen vzdrževanja starejših. Ta sredstva bi bilo mogoče uporabiti tudi za najmlajšo generacijo v obliki pomoči pri izobraževanju mlajše generacije. Ta ideja medgeneracijskega povezovanja in organiziranja pomoči za najstarejše je idealna, saj se skozi daljše obdobje ustvarja skupno generacijsko premoženje, ki lahko povezuje člane ožjega oziroma širšega sorodstva. Plemenite kovine, zlasti zlato, so vedno odlična naložba, ki ima trajno vrednost, pri čemer vrednost oscilira odvisno od pogojev na trgu, vendar je njena trajnost in likvidnost nesporna. Ob tem pa je pomembno tudi varovanje plemenitih kovin kot premoženja, namenjenega za dolgotrajno bodočo varnost. Tukaj ne gre za podjem nakupa plemenitih kovin zaradi dobička ali obogatitve oziroma za špekulativne namene. Premoženje v plemenitih kovinah ne zahteva veliko stroškov vzdrževanja, ni posebne skrbi za varovanje. Promet z njimi je neobdavčen, kar je še posebej pomembno za ohranjanje trajne vrednosti.
Večgeneracijski podjem
Z omenjenim modelom se želi predvsem utrditi zavest o nujnosti povezovanja družinskih članov med seboj v smislu medgeneracijskega povezovanja. To vlogo je v Evropi stoletja opravljalo ti. generacijsko podjetje na trgu, vendar podjetništvo v sodobnih pogojih ne zagotavlja družini potrebne varnosti.
Varnost tega modela je v tem, da se z nakupom pridobi lastniška pravica, ki se udejanji tudi s posestjo prevzemom zlata v fizični obliki.
Pravna oblika povezovanja družinskih članov v opisani projekt je civilna družba, ki ni pravna oseba in se razmerja med člani urejajo z družbeno pogodbo v skladu z Obligacijskim zakonikom.
Šime Ivanjko
