Sodobno zavarovalništvo omogoča številne možnosti za kakovostno in cenejše zavarovanje premoženja in oseb. Pri tem je treba omeniti, da zavarovalnice niso vedno zainteresirane za nove sodobne in za zavarovance cenejše ter kakovostnejše oblike zavarovanj. Zavest o nasprotju interesov med zavarovanci in zavarovalnicami je v javnosti premalo je prisotna. Zavarovanci so tisti, ki morajo iskati nove sodobnejše oblike zavarovanj, ne pa nekritično prevzeti zavarovanja, ki ga ponujajo zavarovalnice.
Sodobne oblike zavarovanj so zlasti razne oblike sozavarovanj velikih nevarnosti oziroma objektov velike vrednosti, namesto zavarovanja in pozavarovanja (zavarovanje pri večjem številu zavarovalnic po modelu sozavarovanja je cenejše in varnejše zaradi tveganja, ki se razporedi med več zavarovalnic). Veliki sistemi lahko bistveno pocenijo zavarovanje z organiziranjem lastnih ali skupnih rizičnih skladov za kritje določenih škod in s prenašanjem presežnega tveganja na zavarovalnico (veliki sistemi lahko npr. zagotovijo kritje za škode do 50.000 evrov iz svojega sklada in škode nad 50.000 evrov zavarujejo pri zavarovalnicah).
Po svoji naravi dela in vlogi na področju zavarovalništva so »izumitelji« le zavarovalni posredniki, ki morajo po zakonu ugotavljati potrebe po ustreznem zavarovalnem produktu, ki ga zavarovalnice pogosto nimajo na »svojih policah«, ob tem pa morajo oblikovati zavarovalne izdelke, s katerimi prisiljujejo zavarovalnice, da svoje produkte prilagajajo potrebam in željam zavarovancev enako kot na drugih področjih izvajanje gospodarske dejavnosti. Razlika je le v tem, da so na drugih področji vlaganja v raziskave in iskanje novih produktov bistveno večja od tistih, ki jih zavarovalnice namenjajo za raziskave, če jih sploh namenjajo.
V zavarovalništvu ločimo pojem zavarovalnega izdelka od produkta; izdelek je posebna vrsta zavarovanja namenjena izključno konkretnemu zavarovancu glede na njegove potrebe, medtem ko je zavarovalni produkt namenjen povprečnemu zavarovancu. Od tod tudi velja slogan; zavarovalni posredniki prodajajo zavarovale izdelke zavarovalnici, zastopniki pa prodajajo zavarovane produkte zavarovancem. Ker so posredniki na področju zavarovanja motili zavarovalnice v njihovi mirni dominantnosti na zavarovalnem trgu, so le-te uspele prepričati zakonodajalca, da je prepovedal nastopanje zavarovalnim posrednikom od 1945. do 1993. leta, s tem, da je šele s harmonizacijo slovenskega pravnega sistema uredil njihov položaj z Zakonom o zavarovalništvu leta 2000.
